Težko je sprejeti dejstvo, da si zbolel za hudo boleznijo. Še hujše je zavedanje, da so možnosti zdravljenja zate omejene. Kako v najtežjih trenutkih ostati pozitiven in hraber, kolikor le gre, se je morala naučiti tudi naša 44-letna sogovornica iz Vrtojbe na Goriškem. Njena zgodba je prežeta z veliko hudega, a krasi jo dobrota ljudi, ki so ji pomagali zbrati denar za zdravljenje, in njena naravnanost, ki je navdušujoča.
Sinova in neznanci
Med pogovorom nam Suzana Bažato pove, da bi rada najprej bralcem in vsem, ki spremljajo njeno okrevanje prek našega časopisa ali družbenih omrežij, kjer se oglaša, predala misli o upanju in hvaležnosti. »Zaradi vašega članka me veliko ljudi kontaktira, bodri in mi vliva upanje, za kar sem neizmerno hvaležna. Poleg mojih dveh sinov, sodelavcev in prijateljev mi spodbudne besede namenjajo ljudje, ki me sploh ne poznajo. Vse to mi daje dodatno moč, da se borim naprej, čeprav ni vedno lahko. Ampak verjamem v zmago,« je poudarila.
Dodala je, da je z njo stopilo v stik tudi nekaj ljudi, ki imajo podobne zdravstvene težave, in jo prosijo za nasvet. »Veste, pri taki diagnozi, sploh pa, če je rak redek, kot je moj, je nekomu dati upanje ogromno – največ. Če bi lahko vsaj enemu s svojo izkušnjo pomagala, da premaga to zahrbtno bolezen, bi bila najsrečnejši človek na tem planetu,« je ganjena dejala.
Izjemni sodelavci
Rada pa bi namenila nekaj besed tudi vsem, ki so jo finančno podprli, da je lahko odpotovala na Kitajsko na zdravljenje. »Večino denarja so mi pomagali zbrati sodelavci. Oni so zdaj spet stopili v akcijo, saj prihajajo nove terapije, za katere sicer denarja zmanjkuje. Resnično si namreč želijo, da bi ozdravela. Take sodelavce si lahko vsakdo želi imeti ob sebi. Ponosna sem nanje.«
»Ne najdem primernih besed, s katerimi bi se jim zahvalila. Preprosto bom rekla: hvala. Pri tem imam v mislih tudi svoje sovaščane, ki so prav tako dobrosrčno zbirali sredstva zame,« sporoča, polna čustev. Sicer pa je imela minuli teden, med dvema cikloma terapij, krajši odmor. Poleg SPDT-terapije in kemoterapije je prejela še brahiterapijo, med katero je morala bivati v temi in biti skorajda v karanteni – brez stikov. »V telo so mi 'vsadili' 50 radioaktivnih semen, tako da so segli neposredno v tumor,« nam je predstavila proces zdravljenja.
Naslednji korak
Zdaj jo čaka še en cikel SPDT-terapije, vključno s kemoterapijo. Potem bi bilo zanjo najbolje, tako so ji dejali zdravniki, da bi prejela še imunoterapijo, imenovano NK-cells therapy. Ta stane okoli štiri tisoč evrov na vnos. Verjetno jih bo potrebovala več, po oceni zdravnikov med šest in osemnajst. »Tovrstno imunoterapijo bi morala nadaljevati na Kitajskem, kajti nisem prepričana, ali je na voljo v Sloveniji, o tem še poizvedujem. Ker je to zame velik finančni zalogaj, bi rada ljudi, vaše bralce, prosila za pomoč.«
Če bi želeli Suzani pomagati, lahko to storite z nakazilom zneska v poljubni višini na račun Rdečega križa, območno združenje Nova Gorica, Ulica tolminskih puntarjev 8, 5000 Nova Gorica. TRR: SI56 6100 0001 2761 764, sklic: 00 22 31, namen: za Suzano Bažato.
