Minimalna plača se bo z januarjem zvišala na 940 evrov bruto, iz njene definicije pa bodo izvzeti tudi vsi dodatki, ki se bodo tako morali prišteti k polni minimalni plači. Tako je zapisano v Zakonu o minimalni plači, ki so ga poslanci sprejeli pred letom dni. Že vse od sprejema tega pravnega akta se delodajalci trudijo, da bi preprečili izključitev dodatkov iz definicije minimalne plače, toda pri tem so bili vsaj do zdaj neuspešni.
Sporni nasveti
Strateški svet Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za kolektivno dogovarjanje je, da bi, kot pravijo, omilil posledice zakonskih določil, pripravil shemo priporočenih aktivnosti na nacionalni, dejavnostni in podjetniški ravni. Tako bodo v GZS med drugim poskušali doseči, da bi se nekateri dodatki vključili v osnovno plačo, in dodatke urediti tako, da se jih opredeli v nominalnem znesku oziroma v nižjem odstotku. Pri GZS ob tem poudarjajo, da je izhodišče njihovih aktivnosti zvišanje najnižjih osnovnih plač in da namen sprememb ni nižanje ali ožanje pravic zaposlenih.
Kaj zakon dovoljuje in česa ne?
Tako GZS podjetjem predlaga, da se zvišajo najnižje osnovne plače po posameznih tarifnih razredih v kolektivnih pogodbah. Dodatke, ki so tipični za neko skupino del, pa bi vnesli v najnižjo osnovno plačo tega razreda. »To je mogoče in to nam omogoča zakon,« trdijo v GZS. Podobno predlagajo glede dodatka za delovno dobo, saj po njihovem mnenju zakon to dovoljuje, če je to dovoljeno v kolektivni pogodbi. A predstojnik katedre za delovno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Luka Tičar trdi, da v GZS nimajo prav, in je bil na to temo zelo kratek: »Vsi dodatki morajo biti izločeni iz minimalne plače in osnovne plače. Zdaj bo osnovna plača v višini minimalne plače.« Lahko pa s spremembami kolektivnih pogodb spremenijo odmerne odstotke za dodatke. A za spremembo le teh se morajo strinjati vsi: tako delodajalci kot delojemalci.
Opozorila sindikatov
Zaradi omenjenih priporočil GZS so se močno razburili sindikati, ki opozarjajo, da bi bila vključitev dodatkov v osnovno plačo nezakonita. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) delavce ob tem pozivajo, naj bodo pozorni na decembrsko in januarsko dogajanje v podjetju ter februarsko plačilno listo za januarsko plačo. »Vsakdo naj preveri, ali je najnižja izplačana plača res minimalna plača in ali so iz nje izvzeti vsi dodatki,« je ta teden delavce pozvala predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Poudarila je, da pravice delavcev v kolektivnih pogodbah podjetij ne morejo in ne smejo biti določene slabše kot v kolektivni pogodbi dejavnosti. V zvezi vse zaposlene pozivajo, naj na ravni podjetij ne privolijo v nižanje različnih dodatkov in njihovo vključitev v osnovno plačo. Pozorni naj bodo tudi na dodatke iz naslova posebnih obremenitev pri delu ter neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela in s tem vključeni v osnovno plačo delavcev. »Tisto, kar menimo, da se bo zgodilo, in bi radi preprečili, je upoštevanje navodila gospodarske zbornice, ki implicitno vsebuje nezakonito napeljevanje k vključevanju določenih dodatkov v osnovno plačo,« je dejala Jerkičeva. Slednja nam je tudi povedala, da če podjetja ne bodo ravnala v skladu z zakonom, bodo proti njim sproženi pravni postopki. Torej ne proti GZS, ki je priporočila spisala, ampak proti podjetjem, ki jih bodo upoštevala. Ob tem v ZSSS izpostavljajo, da so bili v primerljivih tožbah do zdaj venomer uspešni.
Napačno razumljeni
V GZS poudarjajo, da so bili očitno napačno razumljeni in da se zavedajo, »da se spremembe lahko oblikujejo le v bipartitnem socialnem dialogu, najprej na ravni dejavnosti in šele nato delodajalcev (podjetij), kar je že samo po sebi zagotovilo, da bodo izbrane rešitve zakonite in kakovostne«. A če v GZS trdijo, da si želijo teh sprememb in da se zavedajo, da se morajo z njimi strinjati tako delodajalci kot delojemalci, potem bi pričakovali, da so socialne partnerje oziroma sindikate že povabili za pogajalsko mizo in se podali na pot do cilja, ki si ga želijo doseči. A kot nam je povedala Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, so do zdaj na poti k pogajanjem le pri enem sindikatu, pa še tam ne kaže prav dobro.
Delavci brez zaščite
Ob tem v ZSSS tudi opozarjajo na problematiko delavcev, ki jih kolektivne pogodbe ne zajemajo in niso člani sindikatov. Bojijo se, da bodo delodajalci tam preprosto upoštevali napotke GZS in s tem drastično posegli v pravice delavcev. Ker gre za ljudi z nizkimi dohodki, ki so od delodajalca odvisni, je le majhna verjetnost, da se bodo odločali za iskanje pravice na sodišču.
Kaj pa ministrstvo?
Na ministrstvu za delo priporočil GZS do zdaj še niso komentirali, saj se z njimi še seznanjajo, so nam pa povedali, da menijo, da je bilo enoletno prehodno obdobje dovolj dolgo, da bi se delodajalci lahko pripravili in da bo po novem letu nad izvajanjem določil Zakona o minimalni plači poostreno bedel tudi Inšpektorat RS ta delo.
