"Več desetletij je človeška vrsta bila vojno proti planetu in sedaj planet vrača udarec," je dejal Guterres. Ob tem je prizadevanja največjih svetovnih gospodarstev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov označil za "absolutno nezadostne".
"Soočamo se z globalno podnebno krizo in točka brez povratka ni več daleč za obzorjem, ampak jo že vidimo in se približuje," je nadaljeval generalni sekretar. Opozoril je na poročilo ZN, ki bo objavljeno v torek in bo zadnjih pet let razglasilo za najbolj vroča v zgodovini. Leto 2019 bo najverjetneje šlo v zgodovino kot drugo najbolj vroče doslej.
"Katastrofe, povezane s podnebjem, postajajo bolj pogoste, bolj smrtonosne, bolj uničujoče," je Guterres dejal dan pred začetkom podnebne konference skoraj 200 držav z vsega sveta. Ogrožena sta človeško zdravje in preskrba s hrano, samo z onesnaženim zrakom, ki je posledica podnebnih sprememb, pa je povezanih sedem milijonov prezgodnjih smrti letno.
Manjka politična volja
Kljub vse glasnejšim pozivom k odločnemu podnebnemu ukrepanju bo 12-dnevna pogajalska konferenca v Madridu predvidoma ostala zgolj tehnična, osredotočena na dokončno oblikovanje knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma v letu 2021.
Pariški sporazum, podpisan decembra 2015, poziva k omejitvi dviga globalne povprečne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija. V zadnjem obdobju se kot varnejša medtem vse bolj omenja 1,5 stopinje. Da bi dosegli te cilje, bi morali po ugotovitvah Programa ZN za okolje (Unep) izpuste ogljikovega dioksida v prihodnjem desetletju vsako leto znižati za 7,6 odstotka. A Guterres je danes zatrdil, da je cilj 1,5 stopinje uresničljiv. Kar manjka, je le politična volja, je prepričan.
Pri tem morajo največjo vlogo sprejeti države, ki tudi ustvarijo največ izpustov. A je trenutna realnost daleč od tega.
Ameriški predsednik Donald Trump je uradno že sprožil postopek izstopa ZDA iz pariškega sporazuma, čeprav na konferenco v Madrid odhaja delegacija ameriškega kongresa s predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi na čelu. Druge večje onesnaževalke - Kitajska, Indija, Rusija in Brazilija - so medtem le bežno nakazale, da bi lahko v bližnji prihodnosti povečale svoje ambicije.
Guterres je na drugi strani kot pozitivnega igralca izpostavil Evropsko unijo. "Evropa mora odigrati ključno vlogo in mora biti temeljni kamen globalnih pogajanj, ki bodo vodila v ogljično nevtralnost," je poudaril.
Nova predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen želi unijo usmeriti k cilju neto ničelnih izpustov do leta 2050, a se sooča z nasprotovanjem članic, kot sta Poljska in Madžarska.
