Nedavno tega smo poročali o dolgoletnem neuspešnem boju Juršinčana Feliksa Slane s prostorsko birokracijo; za svojo parcelo v tomaževskem naselju Senčak je namreč želel status stavbnega (in ne več kmetijskega) zemljišča, saj jo namerava podariti sinu, ki bi na njej gradil hišo. Ker parcela ni primerna za kmetijsko dejavnost, poleg tega pa je že obdana s hišami in vikendi, je pred šestimi leti vložil pobudo o spremembi namembnosti. Vendar je bilo ob javni razgrnitvi osnutka novega občinskega prostorskega načrta (OPN) njegovo razočaranje veliko, saj spremembe niso odobrili.
Enkrat pobuda ni sprejemljiva, drugič je?!
Pripravljalec omenjenega akta, murskosoboško podjetje Zeu, in Občina Sveti Tomaž sta še pred nekaj dnevi na vprašanje, zakaj to zemljišče ne more biti stavbno, podala obširen odgovor z obrazložitvijo, da gre za območje, ki je namenjeno razvoju turistične dejavnosti, ter da bi (Slanova) novogradnja rušila značilno razpršeno poselitev, čemur državna zakonodaja ni naklonjena. Zdaj pa se je zgodil preobrat. Feliksu je namreč (vsaj za zdaj) uspelo. Na zadnji seji tomaževskega sveta, kjer so imeli svetniki na mizi dopolnjeni osnutek OPN in stališča do pripomb iz javne razgrnitve, se je namreč izkazalo, da je pripravljalec odloka njegovo pobudo ocenil kot ustrezno.
Važen je zorni kot in – vztrajanje ...
Na vprašanje, kako je to mogoče, je Barbara Babič iz podjetja Zeu odgovorila, da se je stališče spremenilo na račun drugačne definicije območja, ki jo je pripravilo okoljsko ministrstvo. »Če gledamo s strani strateškega dela akta OPN ter izhajamo iz zakonodaje in območja razpršene poselitve, so to argumenti proti spremembi namenske rabe omenjenega zemljišča. Če pa gledamo z drugega zornega kota, s katerega je pogledalo ministrstvo za okolje in prostor – da je to območje naselje, pa je zadeva sprejemljiva. Se pravi, območje naselja se je razširilo z zadnje hiše prek celotnega območja, ki je namenjeno za turistično dejavnost, na Slanovo parcelo. Tako se spreminja celotni strateški del akta iz območja razpršene poselitve v območje naselja. In ko govorimo o naselju, potem je ta zadeva sprejemljiva.« Na vprašanje, ali bi Feliks Slana lahko ostal brez stavbne parcele, če ne bi vztrajal in poskušal doseči spremembe z obračanjem na raznorazne institucije, je Babičeva le prikimala.
Bo ministrstvo držalo obljubo?
Zdaj je na vrsti nova priprava predloga prostorskega akta, do katerega se bodo morali (še v drugo) opredeliti vsi nosilci urejanja prostora oziroma pristojna ministrstva, vendar po mnenju Babičeve težav ne bi smelo biti: »Ministrstvo za okolje in prostor nam je predlagalo takšno rešitev glede obrazložitve spremembe namembnosti omenjenega zemljišča, zdaj se morajo tega samo držati.«
Šele po pridobitvi drugih mnenj se bo pripravil končni predlog, ki ga bo moral znova potrditi še občinski svet.
Antena in stolp Slanovih ne motita
Kar zadeva namigovanja, da bi investitorja v prihodnje motila bližnji stolp ali pa antena, pa je Slana dejal: »Ta stolp ni New York. Bil sem v Münchnu, kjer je bilo 30 anten nad mano, a me ni nič motilo. Na to anteno in stolp smo pripravljeni, sicer pa ni naša stvar, kaj je zunaj našega zemljišča.«
