V paketu davčnih sprememb so predlogi sprememb zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb ter o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, posledično so potrebne še spremembe zakona o davčnem postopku. "Temeljni razlog za predlagane spremembe je obstoječa struktura davkov v Sloveniji, predvsem na področju obremenitve dela in kapitala," je poslancem povedal minister Bertoncelj.
Lestvica za odmero dohodnine bo nekoliko prijaznejša do zaposlenih, saj se bodo v vseh petih davčnih razredih meje zvišale, v drugem in tretjem pa se bosta za eno odstotno točko tudi znižali stopnji davka. Zvišuje se tudi splošna olajšava in spreminja dodatna splošna olajšava.
V prvem razredu pri obdavčitvi ne bo sprememb, srednji razred bo plačal do 120 do 600 evrov manj dohodnine na leto, v najvišjih dveh razredih pa bo dohodnina nižja od tisoč do dva tisoč evrov.
Minister o spremembah "v dobro vseh nas, ki delamo"
"Spremembe so narejene v dobro vseh nas, ki delamo, in glede na možnosti, ki jih imamo," je dejal Bertoncelj. Z njimi bomo na boljšem vsi, pripravili pa so jih predvsem z mislijo na razbremenitev visoko strokovnih zavezancev, ki po njegovih besedah pomembno prispevajo k dodani vrednosti naših podjetij.
Spomnil je na davčno razbremenitev regresa, ki je bila uveljavljena že pred poletjem, ter izračunal, da bo zavezanec z minimalno plačo in minimalnim regresom po novem prejel približno 150 evrov več na leto, zavezanec z minimalno plačo in regresom v višini povprečne plače pa tudi 381 evrov več. "Vlada želi še naprej zagotavljati konkurenčno poslovno okolje in mednarodno primerljiv trg dela," je dejal.
"Zato s predlaganimi davčnimi spremembami razbremenjujejo delo, da bodo zaposleni dobili višje neto prejemke in bo njihova kupna moč večja, s tem pa bo večja tudi domača potrošnja in bomo vsaj deloma nadomestili izpad zaradi zmanjšanja izvoza," je dejal. Ukrepe bo vlada predlagala v več fazah, v štirih, morda petih letih.
Opozicija drugače, a ne enotno
V SDS bodo poskusili doseči še dodatno zvišanje mej vseh davčnih razredov ter še dodatno znižanje stopenj davka za vse. V NSi bi dodatno razbremenili le tiste z najvišjimi plačami, in sicer naj bi se v najvišji razred s 50-odstotno obdavčitvijo uvrščali le zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 80.000 evrov, kar je prvotno predlagala tudi vlada, a je odbor DZ za finance na predlog koalicije to mejo znižal na 72.000 evrov.
Poslancem Levice se zdijo predlagane spremembe nepravične do tistih z najnižjimi prejemki. Koristile bodo predvsem najbogatejšim zaposlenim ter povzročile velik izpad prihodkov v proračunu, opozarjajo. Zato so vložili dopolnilo, naj lestvica za odmero dohodnine ostane takšna, kot je.
Višja obremenitev kapitala
Ob zmanjševanju obremenitve dela pa vlada predlaga zvišanje obremenitve kapitala. Izpad prihodkov zaradi razbremenitev pri dohodnini se bo namreč deloma nadomestil z zvišanjem obdavčitve kapitala. Po novem bodo kapitalski dobički obdavčeni s 27,5 odstotka, prav tako prihodki od najemnin. Uvaja se tudi minimalna stopnja obdavčitve dohodkov pravnih oseb v višini sedmih odstotkov. "Vsekakor moramo biti pri tem previdni, saj se gospodarstvo ohlaja, v tujini sicer bolj kot pri nas," je še dejal minister.
