V Nemčijo je kot mlad fant odšel za kruhom, prepričan, da bo tam ostal le leto ali dve. »Kot vojak v Sloveniji nisem dobil zaposlitve, leta 1968 pa sem dobil priložnost dela v Nemčiji za podjetje BMW. Rekel sem si, da bom tja odšel le za kakšno leto ali dve, da si zaslužim za avto in morda prihranim nekaj denarja, nato pa sem tam ostal 50 let. Tam sem v hotelu, kjer smo igrali, spoznal dekle in se zaljubil. Ko se nama je rodila hčerka in v Nemčiji začela hoditi v šolo, smo se odločili, da ostanemo tu. V okolje sem se hitro vživel, saj je bilo v tistih časi tam veliko Slovencev. Počasi sem se začel učiti tudi jezika, s službo pa sem bil zadovoljen. Tam sem delal 42 let in spoznal res dobre prijatelje.«
Rekli bi lahko torej, da je za vse kriva ljubezen. Slovensko je naučil govoriti hčerko, vnuka in vnukinjo, medtem pa si je v Sloveniji postavil tudi hišo. »Imel sem željo, da ko bom starejši, se bom preselil nazaj v Slovenijo in tu užival v pokoju. Z zidanjem hiše smo začeli leta 1982, vselili pa smo se, ko sem odšel v pokoj.«
Deloval je tudi kot glasbenik
Zanimiva pa je tudi zgodba o njegovem glasbenem delovanju. »Ko sem prišel delat v tujino, sem najprej delal štiri mesece, da sem si lahko kupil harmoniko. Prej je nisem znal igrati, naučil sem se sam, s pomočjo gramofona in plošč. Kmalu so se mi pri ustvarjanju glasbe pridružili prijatelji, kar pa je preraslo v kvintet. Nastopali smo predvsem po nemških lokalih in pod šotori. V tem času smo posneli tudi malo ploščo z dvema skladbama.«
Čeprav je v tujini preživel 50 let, se ga je ves čas držala misel, da je doma najlepše. »V Sloveniji imam sestro in brata, hčerka pa je ostala v Nemčiji. Vseeno se velikokrat vidimo, saj prihaja na obiske, včasih pa tudi mi za nekaj dni obiščemo Nemčijo.«
