Nobeno presenečenje ni, da so prodajne in zakupne cene njiv in travnikov v zahodnem delu države višje kot v vzhodnem. Kljub temu pa v oči bodejo podatki Statističnega urada RS (Surs), ki kažejo, da gre pravzaprav za zelo velike razlike.V Evropski uniji je sicer zemlja najdražja na Nizozemskem, najcenejša pa v Romuniji in Latviji.Lani je bil hektar njive v Sloveniji v povprečju prodan za 18.460 evrov, vendar so cene na zahodu dosegale kar 36.359, na vzhodu pa zgolj 15.167 evrov na hektar, kar pomeni več kot dvakrat nižji izplen.
Lani so morali za hektar njiv in travnikov na zahodu države odšteti 155 evrov, medtem ko so na vzhodu za hektar odšteli 126 evrov.
Tudi pri cenah travnikov ogromna razlika
Trajni travniki in pašniki so bili v povprečju prodani za 16.946 evrov na hektar. Cene so na zahodu države znašale 23.593, na vzhodu pa 13.212 evrov. Razlike so tudi v letni zakupnini. Lani je ta v povprečju za celotno Slovenijo tako za njive kot travnike znašala okrog 135 evrov na hektar oziroma 155 evrov za zakup v zahodni Sloveniji ter 126 evrov za zakup hektarja njive ali travnika v vzhodni Sloveniji.
Na Nizozemskem za njivo 63.000 evrov
In kako je s prodajo in zakupom kmetijskih zemljišč drugod v EU? Po Eurostatovih podatkih je bila povprečna odkupna cena njiv leta 2016 najvišja na Nizozemskem, kjer je bilo treba za hektar odšteti vrtoglavih 63.000 evrov, najnižja pa v Romuniji, kjer je stal hektar njive samo 1958 evrov.
Tudi za zakup hektarja kmetijskega zemljišča je bilo treba najgloblje seči v žep na Nizozemskem (791 evrov na hektar), najcenejši pa je bil leta 2016 zakup zemlje v Latviji, in sicer je v povprečju stal 46 evrov.
