Akacija denimo cveti prej, zaradi česar čebele slabše izkoristijo pašo, gorske rastline se pomikajo višje, manj prilagodljivim grozi izumrtje ... Do konca stoletja bodo naši gozdovi precej drugačni, zgolj s toploljubnimi drevesi! Nič bolje ni v kmetijstvu. Ekstremna suša v Evropi v letu 2018, pravi doc. dr. Zalika Črepinšek z oddelka za agronomijo biotehniške fakultete v Ljubljani, je povzročila najhujšo krizo na trgu zelenjave v zadnjih štirih desetletjih – nihče ne more natančno napovedati, kako bo v prihodnje. A po ocenah bo kmetijska proizvodnja zaradi podnebnih sprememb vsaj za petino dražja, prisiljeni pa bomo gojiti rastline, ki zmorejo prenašati sušo.
Kot da to ni dovolj ...
»Rastline so povsem nepristranski pokazatelji podnebnih sprememb,« pravi Črepinškova. »Obdobja vročine, ko se temperature dvignejo celo nad 40 stopinj, sovpadajo s sušo, ki jo pogosto pospešuje še veter. V takih razmerah so rastline v stresu, motena sta njihova rast in razvoj. Če sta pšenica ali koruza v fazi polnjenja zrnja tedaj, ko so temperature nad 30 stopinj Celzija, hkrati pa primanjkuje vode, pridelka ne bo veliko. Visoke temperature pri sadnem drevju povzročajo ožige, pomanjkanje padavin pa lahko povzroči propad gozdov velikih razsežnosti. In kot da to ni dovolj, so oslabljene rastline dovzetnejše za napade škodljivcev in bolezni. Do določene mere so se rastline (in živali) na vse to sposobne prilagoditi, a le če spremembe niso prehitre. Težave pa imajo tiste, ki so ogrožene že zdaj ali pa imajo ozko omejen življenjski prostor. Ene izmed najranljivejših so gorske rastline in živali, ki se premikajo višje, v hladnejše okolje. S tem pa se njihov življenjski prostor zmanjšuje, manj prilagodljivim grozi izumrtje. Skrb vzbujajoče so spremembe alpskih travnikov, ki se prav tako pomikajo na višje nadmorske višine.«
Najhujša kriza na trgu zelenjave
»Tisto, kar vsi najbolj občutimo kot posledico vsega dogajanja, je predvsem dražja hrana. Ekstremna suša v Evropi leta 2018 je povzročila najhujšo krizo na trgu zelenjave v zadnjih 40 letih. Pomladi 2016 in 2017 so nizke temperature in sneg konec aprila vzeli velik del pridelka sadnih rastlin in poljščin. Napovedi kažejo, da se bo število takšnih dogodkov le še povečevalo. Globalne ocene strokovnjakov so enotne v tem, da bo cena kmetijske proizvodnje vsaj od 10 do 20 odstotkov višja! Slovenija ima sicer globalno gledano ugodnejše podnebne razmere kot marsikje drugje po svetu. Predvsem se premalo zavedamo, da imamo bogate vodne vire, ki jih je treba varovati, saj bodo v prihodnosti zagotavljali preživetje.«
Sudanska trava namesto koruze
V Sloveniji imamo glede kmetijskih rastlin, ki jih gojimo na prostem, kar nekaj možnosti, da se prilagodimo novim razmeram. »Spremenimo lahko datum setve, zamenjamo zgodnejše sorte s poznimi, zgradimo namakalne sisteme, namestimo protitočne mreže. V sušnih razmerah bomo prisiljeni gojiti rastline, tolerantnejše do suše. Zelenjadnice, kot so denimo paradižnik, jajčevce in papriko, ki dobro prenašajo tudi vročino, fižol, blitvo, šparglje, rabarbaro. Uspevala nam bodo zelišča, kot so rožmarin, sivka ali timijan. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije svetujejo, da na plitvejših tleh, ki jih hitreje prizadene suša, sadimo sorte krompirja, ki so do suše tolerantnejše, kot so KIS krka, jelly ali rudolph. Pri nas preizkušajo tudi možnosti zamenjave koruze za krmo živali z vrstami, ustreznejšimi za sušne razmere, na primer sirkom in sudansko travo (glej okvir). Tudi pogled na naše okrasne vrtove bo po napovedih v prihodnosti drugačen – lepše nam bodo uspevale rastline, kot so recimo mleček, homulica, portulak, mak, oleander ali verbena.«
Naši gozdovi drugačni že konec stoletja!
A to še ni vse! Podnebne spremembe močno vplivajo tudi na naše gozdove. Mogoči prihodnji scenariji vzbujajo skrb. »Na gozdarskem inštitutu so z računalniškimi modeli napovedali, da bi lahko do leta 2070 prišlo do sprememb vegetacijskega tipa na več kot 75 odstotkih naših gozdnih površin. Danes prevladujoči, pretežno jelovo-bukovi gozdovi bi lahko bili močno prizadeti. Razširile pa bi se vrste, prilagojene na rast v toplejših razmerah z daljšimi obdobji suše: črni gaber, mali jesen, navadni mokovec, razne vrste hrastov, rdeči in črni bor. Ti termofilni gozdovi so gospodarsko manj zanimivi in hkrati bolj požarno ogroženi. Zato lahko v prihodnosti pričakujemo, da se bosta, podobno kot v Sredozemlju, povečala pogostost in trajanje gozdnih požarov tudi drugod po Sloveniji.«
»Rešen« problem medveda in volka?
Spremembe gozdnih sestojev pa bodo vplivale na druge rastline in živali. »Območje bukovo-jelovih gozdov je osrednji življenjski prostor rjavega medveda, risa in volka, dom številnih ptic in nekaterih ogroženih rastlinskih vrst. Zato bi zmanjšanje teh gozdov lahko povzročilo izginjanje vrst, ki so prilagojene na življenje v njih.«
Raj za vinsko trto ... in škodljivce
»Po ocenah se bo do konca 21. stoletja rastna doba podaljševala za 15 do 30 dni glede na dvig temperature zraka. Pričakujemo lahko, da se bo v treh desetletjih bistveno spremenila slika vinorodnih dežel. Vinogradništvo v Toskani ali francoski pokrajini Bordeaux se bo soočalo s težavami zaradi višjih temperatur, medtem ko bodo nova območja severne Evrope ali pa kraji na višjih nadmorskih višinah, tudi v Sloveniji, čedalje primernejši za gojenje vinske trte ali aktinidije (kivija). V južnem delu Evrope se bo rastna doba razpotegnila še v zimsko obdobje, pri nas to lahko pričakujemo na Primorskem. Žal pa se bodo najverjetneje pojavili škodljivci in širile bolezni, s katerimi za zdaj še nimamo težav. Več bo tudi invazivnih rastlin.«
Na marsikaj še lahko vplivamo!
»Vse napovedi sprememb na osnovi temperatur zraka do konca tega stoletja so sicer precej zanesljive. A vendarle na marsikaj že vplivamo in še bomo tudi s tako imenovanim 'climate-smart' ali pametnim podnebnim kmetijstvom, pa z novim pristopom pridelave hrane, eden izmed ciljev tega je svetovna prehranska varnost. Koliko bomo pri tem uspešni, pa bodo čez sto let lahko ocenili naši zanamci.«
Zbogom, encijan in velikonočnica!
Encijan ali Clusijev svišč, ena od simbolnih rastlin našega visokogorja, in velikonočnica sta oba že zdaj izjemno ogrožena in zaščitena. »Encijan nima veliko možnosti umika pred višjimi temperaturami, saj raste le na skrajni meji, kjer še lahko preživi, na Lovrencu pri Lisci in Velikem Kozju. Dobro se ne piše niti velikonočnicam na Boču, kjer jim škodijo mile zime z manj snega, ugotovili pa so tudi, da se je zaradi podnebnih sprememb začel razraščati mah, ki neugodno vpliva na njihovo rast.«
Ogrožena hrana milijonov ljudi po svetu!
Marsikje po svetu so že naredili sezname kmetijskih rastlin, ki bodo zaradi podnebnih sprememb na planetu najbolj ogrožene. »Center za prehransko varnost in okolje Univerze Stanford je na tak seznam med drugim uvrstil koruzo, kavovec, kakavovec, vinsko trto, nekatere stročnice. Napovedi so, da bo zaradi višjih temperatur povečano izhlapevanje, in delež regij, primernih za gojenje kave, naj bi se v Afriki zmanjšal od 65 do sto odstotkov. Slabo se piše tudi ljubiteljem čokolade, zaradi manjših pridelkov napovedujejo visoke cene te sladke dobrote. Zmanjšanje pridelka koruze ali stročnic, ki so prehrana milijonov ljudi po svetu, pa tudi hrana za živali, pa je seveda stvar preživetja. Gojenje koruze, ki je osnovna hrana za več kot 300 milijonov ljudi v Afriki, je ob trenutnem sortimentu zaradi suše in naraščajočih temperatur ogroženo na 40 odstotkih sedanjih pridelovalnih območij. Da bi preprečili lakoto v naslednjih letih, so razvili več kot sto novih sort in hibridov koruze. Marsikje po svetu je v prehrani veliko morske hrane, na katero prav tako vplivajo podnebne spremembe. Oceani vsrkavajo veliko ogljikovega dioksida, ki ga je zaradi človekove dejavnosti v ozračju vse več. Zaradi tega se svetovna morja zakisljujejo, lupine školjk in koral so vse manj trdne. Po drugi strani pa se nekatere živali, kot so tropske ribe in jastogi, v iskanju hladnejših habitatov premikajo proti severu. Ljudje, ki so bili stoletja odvisni od ribolova, pa ostajajo brez vira za preživetje in postajajo okoljski begunci.«
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
