Po odločitvi ustavnih sodnikov začne razveljavitev učinkovati eno leto po objavi odločbe v uradnem listu. Določili so tudi, da do drugačne zakonske ureditve oziroma najpozneje do začetka učinkovanja razveljavitve sodišča o predlogu za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, odločajo tako, "da ob upoštevanju vseh okoliščin primera dosežejo pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika". Pri tem je predlog za odlog izvršbe dovoljeno podati najpozneje 14 dni pred datumom izpraznitve in izročitve stanovanjske nepremičnine, "razen če so posebno upravičeni razlogi nastali pozneje ali je bil dolžnik onemogočen, da bi podal predlog za odlog v navedenem roku".
Ustavni sodniki so namreč odločali o ustavni pritožbi in pobudi za začetek ocene ustavnosti pritožnice, ki bi morala izprazniti in izročiti stanovanje, v katerem je živela, a naj bi bila v tistem času še vedno v fazi zdravljenja in okrevanja po operaciji na možganih. V postopku so ji sicer redna sodišča zaradi posebno upravičenih razlogov enkrat za tri mesece odobrila odlog deložacije, niso pa ugodila predlogu, da se izvršba odloži do konca zdravljenja. Menijo namreč, da je sporni drugi odstavek 71. člena zakona jasen in da odlog izvršbe zaradi posebno upravičenih razlogov dovoljuje le enkrat za tri mesece.
Šest ustavnih sodnikov, ki je odločalo o zadevi, pa je soglasno ocenilo drugače. Kot so zapisali v ustavni odločbi, razveljavljeni člen sodišču ravno zaradi omenjene omejitve ne omogoča, da bi opravilo presojo predloga za odlog glede na vse okoliščine primera. "To pomeni, da sodišču ni omogočeno, da bi presodilo, ali so v konkretnem primeru podani posebno upravičeni razlogi, ki bi utemeljevali odlog za obdobje, ki je daljše od treh mesecev, ali ponovni odlog, četudi bi na strani dolžnika obstajali enako močni ali še močnejši razlogi za odlog prisilne izpraznitve in izročitve nepremičnine," so zapisali.
Razveljavljeni del zakona po mnenju ustavnih sodnikov tudi spodkoplje uresničitev namena samega odloga, to je "omogočiti varstvo dolžnikovega položaja v tistih izjemnih primerih, ko bi invazivnost izpraznitve in izročitve nepremičnine nasprotovala doseženim civilizacijskim vrednotam in zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva ter bi odrekala skrb za človeka".
Po mnenju ustavnih sodnikov je zato omenjeni del zakona v nasprotju s 35. členom ustave (ta zagotavlja nedotakljivost človekove celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic), kadar se uporablja v postopkih izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom.
