Predloge so pristojnim posredovali brez posebnega upanja na uspeh, pa vendar člani sveta OE KGZS Ptuj med drugim zahtevajo sistemsko ureditev letalske obrambe proti toči.
Prizadevajo si tudi za sprejetje interventnega zakona za pomoč kmetijam po naravnih nesrečah, dvig sofinanciranja zavarovalnih premij na 65 odstotkov in zmanjšanje odbitne franšize na največ pet odstotkov.
Sprva je kazalo, da je škoda, ki je nastala v kmetijstvu, ogromna, a še vedno neprimerljiva z usodnim letom 2008, vendar pa je natančnejša ocena treh zaporednih neurij s točo, orkanskim vetrom in močnimi nalivi, ki so uničevali posevke 3., 7. in 13. julija, pokazala nasprotno. Po zadnjih podatkih je prizadetih dobrih 10.000 hektarov kmetijskih površin, po prišteti škodi iz zadnjega neurja pa je ta ovrednotena na skupnih 11,272.453 evrov.
»Ker gre za kmetijsko območje, ki je pomembno za pridelavo hrane za vso Slovenijo, smo prepričani, da so potrebni resnejši ukrepi za preprečevanje in lajšanje posledic naravnih nesreč, pri čemer se moramo tudi sami vprašati, ali naredimo vse za to in kaj bi še lahko,« je dejal Andrej Rebernišek, direktor ptujskega KGZ, nato pa predlagal sprejetje nekaj sklepov, ki bodo posredovani na kmetijsko in okoljsko ministrstvo ter vlado.
Zahtevajo analizo
Svet območne enote KGZS Ptuj tako zahteva primerjalno analizo protitočne zaščite v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji, sprejetje interventnega zakona za pomoč kmetijam po naravnih nesrečah v letu 2019, aktiviranje ukrepa »de minimis« za najbolj prizadete kmetovalce, dvig sofinanciranja zavarovalnih premij na maksimalen nivo, ki ga dopuščajo predpisi EU, zmanjšanje odbitne franšize pri zavarovanjih na največ pet odstotkov ter pregled parametrov odkupa pri žitih v primerjavi z drugimi državami.
Oblaki iz Avstrije
Darko Kralj, vodja obrambe proti toči v Letalskem centru Maribor, je opisal način dela svoje ekipe, opozoril na finančno podhranjenost, slabo opremljenost in težave, ki jim jih dodatno povzročata avstrijska in hrvaška protitočna obramba. »Avstrijci uporabljajo letalsko obrambo, Hrvati raketno, ki je mimogrede po pravilih EU sploh ne bi smeli, oboji nevihtne oblake preženejo k nam, mi pa se potem znajdemo vmes z enim zastarelim letalom. Potem je tu država, ki nam iz leta v leto krči sredstva za delo. Problem je tudi v tem, da domača stroka še vedno vztraja, da ni dokazov o učinkovitosti letalske protitočne obrambe, čeprav rezultati v tujini kažejo drugače.«
Le še šest letov
Poleg tega, kot je še povedal Kralj, dobijo denar samo od kmetijskega ministrstva: »Zato bi človek pomislil, da toča škodi samo kmetovanju. Letos imamo v pogodbi 23 letov, do zdaj smo jih opravili že 17, ostane jih torej še šest. In kaj se bo zgodilo, če bo prišlo še v avgustu kaj podobnega kot v juliju, bomo ostali na tleh križem rok in gledali, kaj počne narava? To je tako, kot če bi imeli gasilci denarja za 10 letnih intervencij v požarih, ko pa bi zagorelo enajstič, bi žal pač pogorelo. Najbrž povsem nesprejemljivo.«
