Griša Planinc, ki se oglaša na tako imenovanem kačofonu, na vprašanje, ali je kač letos res več kot lani, ne zna podati natančnega odgovora: »Populacijske študije so razmeroma drage in zamudne. Tudi sicer se tovrstne študije opravljajo zgolj na manjših območjih, tako da podatkov o številčnosti in gostoti vrst ni. V Sloveniji se tudi ne izvaja monitoring vrst kač, saj za to ni sredstev. Edino, kar za zdaj premoremo, so podatki o razširjenosti vrst – pa tudi tu še ni vse dovolj raziskano.« Planinčeva meni, da se v stabilnem okolju število živali bistveno ne spreminja: »V okolju brez večjih sprememb se med vrstami vzpostavi ravnovesje. V takem okolju se število živali bistveno ne spreminja, obstajajo le manjša nihanja. Če pa pride v okolju do sprememb, se lahko število živali spremeni. Kače si izbirajo zgolj zase primerno okolje. Zanje je povsem nerelevantno, ali je to v naravnem ali urbanem okolju.«
Ker je več glodavcev, je več kač ...
Branko Kolar, strokovnjak za herpetologijo, ki je zaposlen v Akvariju-terariju Maribor, pa pojasnjuje, da so pomladni meseci tisti, ko ljudje praviloma res vidijo več kač (kar ne pomeni, da jih je tudi res več), saj pridejo iz hibernacije in so še otrple: »Zato kače takrat lažje presenetimo, saj potrebujejo dlje časa, da se umaknejo.«
Verjetno je bil to razlog, da so se prebivalci Obale (zlasti v Semedeli in Kopru) letos pozno spomladi pogosto srečevali s kačami. Šlo je za črnico, precej veliko, a nenevarno kačo, ki za svoje bivanje potrebuje velik prostor. V urbanih okoljih jo je največkrat najti v velikih mestnih parkih ali na velikih vrtovih, gnezdo pa si zelo rada ustvari v suhih kamnitih zidovih, ki jih je v slovenski Istri veliko.
Biologinja Martina Lužnik je nadpovprečno veliko srečanj kač pripisala povsem naravnemu pojavu: »Letos je namreč povečano število glodavcev, s katerimi se črnica prehranjuje. Če je veliko hrane, preživi tudi velik zarod in zelo verjetno je, da je večje število povezano s tem.«
Kače so zakonsko zavarovane
Vse kače pri nas so ogrožene in zakonsko zavarovane ter jih je prepovedano vznemirjati, poškodovati, loviti, pobijati, uničevati njihove življenjske prostore ali jih zadrževati v ujetništvu. »Sobivanje z njimi je neizogibno,« pristavi Planinc in poudari, da kače ljudi nikoli ne napadajo. »Nekatere vrste se sicer lahko branijo z ugrizom, a le če bi segli v njihovo neposredno bližino.«
