Spomin na holokavst in s tem povezano izobraževanje sta bili ključni temi dolgotrajnega pogovora med izraelskim predsednikom Reuvenom Rivlinom in hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović, ki je na tridnevnem obisku v Izraelu.
Rivlin je gostjo povabil, naj se vrne konec januarja 2020, ko ob 75. obletnici osvoboditve Auschwitza gostil svetovne voditelje. Sicer pa je prepričan, da tako Izrael kot Hrvaška »gledata v prihodnost, a ne pozabljata preteklosti«.
Žal zaradi veta
Obema je žal, da je prodaja 12 izraelskih lovcev F-16 padla v vodo. Kriv za to je veto tretje strani – čeprav je nista imenovala, je znano, da gre za Združene države Amerike. Glavi obeh držav sta kljub temu odločeni, da bosta še naprej sodelovali pri vprašanjih obrambe, varnosti in protiterorizma.
Nestabilna država
V tem kontekstu je Grabar-Kitarovićeva dejala, da njena država trpi zaradi migrantske problematike, ki je relativno edinstvena v Evropi. Kot je povedala, razlikuje med migranti in begunci – Hrvaška je slednjim pripravljena nuditi azil; migranti, ki si želijo boljšega življenja, pa morajo spoštovati meje. Slednji si po njenih besedah ne želijo ostati na Hrvaškem, temveč želijo v Nemčijo.
Med večinoma afriškimi in pakistanskimi migranti so tudi Bošnjaki – kot je dejala hrvaška predsednica, je Bosna in Hercegovina zelo nestabilna, saj da so jo v določenem obsegu prevzeli ljudje, povezani z Iranom in terorističnimi organizacijami. »Ta država je danes pod nadzorom militantnega islama, ki je dominanten pri določanju stališč,« je med drugim dejala.
