V tem trenutku državi predlagajo ukrepe, ki bi slovensko poslovno okolje naredili atraktivno, tako za slovenska podjetja kot tuja obenem pa predlagajo ukrepe, ki bi preprečili nadaljnji beg možganov, nekaj, česar slovenski politiki do zdaj v več letih ni uspelo zajeziti, čeprav se ljudje pri nas izšolajo. A kot rečeno, okolje je tako, da naši največji strokovnjaki ne vidijo prihodnosti v Sloveniji. Klub slovenskih poslovnežev se zaveda kapitala naših mladih strokovnjakov in jih želi zadržati pri nas.
Nagrajevanje
V Slovenian Business Clubu, kot je mednarodno ime združenja (SBC), predlagajo nagrajevanje zaposlenih v obliki »13. plače oziroma nagrade za uspešnost brez plačila prispevkov in dohodnine v višini do 200 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega v zadnjem letu. Oziroma do višine vsaj 150 odstotkov povprečne plače naj bo nagrada oproščena vsaj plačila dohodnine že z letom 2020.« Po mnenju SBC imajo na ta način podjetja v času gospodarske rasti možnost dodatnega stimuliranja kadrov brez uravnilovke, ki je po besedah predsednika SBC Marjana Batagelja »smrt za poslovno okolje«. Na ta način bi podjetja stimulirala tudi mlade nadebudne kadre, ki bi lahko še bolj prispevali k razvoju, s tem pa bi se posledično dvignila dodana vrednost podjetij.
Davek od prihodka
V SBC se strinjajo s predlogom, da se določi najnižja stopnja davka od prihodka podjetij, in sicer pri 7. Po njihovem prepričanju se s tem dvigne efektivno stopnja tega davka. To je po njihovem mnenju minimalno plačilo davčnih obveznosti s strani pravnih oseb in mora ostati tako, ter da ni možno, da se ta stopnja z olajšavami še znižuje. Pri čemer pa še vedno podpirajo in zagovarjajo obstoj 100-odstotne olajšave za raziskave in razvoj, kot tudi olajšave na področju investiranja.
V SBC zatrjujejo tudi, da zdaj ni čas za dodatno obremenitev dobička podjetij, »temveč je skrajni čas za ukrepe, s katerimi bomo mladim v podjetjih omogočili tudi druge perspektivne prednosti, kot jih kot del podjetniškega okolja ponujajo razvite članice EU. Ne pa da dodatno obremenjujemo podjetja, namesto da bi jih spodbujali k reinvestiranju zaslužkov za boljšo prihodnost.« Če bo reinvestiranja dobičkov manj, bo po besedah predstavnikov SBC tudi manj perspektive za mlade.
Ni smiselno, da podjetnike obdavčimo najbolj v regiji
V Klubu slovenskih podjetnikov pozdravljajo, da ni več prevelike želje po velikem povečanju davka na kapitalske dobičke (DKD) in da naj bi stopnja pristala na 27,5 odstotka. Pri čemer se zavedajo, da so k temu botrovali zgolj politični razlogi. »S takšnim ukrepom bi se Slovenija popolnoma izenačila z Avstrijo in se približala tudi številnim drugim razvitim državam članicam EU. Mednarodno primerjalno ni prav nikakršnega razloga za dvig obdavčitve DKD. Zato ponovno predlagamo razmislek, saj se bo Slovenija s predvideno višjo davčno obremenitvijo kapitala še bolj oddaljila od svojih največjih konkurentk – Poljske, Češke, Madžarske. Posebej poudarjamo, da bodo manj ugodne tudi padajoče stopnje znižanja DKD, kot so sedaj, kar lahko podjetnike odvrne od nadaljnje podjetniške poti v Sloveniji. Že sama previsoka stopnja DKD pa lahko odvrne od namere, da bi se podali na podjetniško pot, številne mlade Slovenke in Slovence. Namesto da bi jih podprli, jih bomo že na začetku podjetniške poti dodatno obremenili.«
V SBC zatrjujejo, da je treba posebno pozornost posvetiti predvsem mladim. Tu predlagajo, da bi morale biti kadrovske štipendije nagrada in spodbuda marljivim študentom in dijakom ter da bi jih bilo treba izvzeti kot dohodek gospodinjstva. Zaradi mladih predlagajo tudi spodbude za gradnjo kadrovskih stanovanj, pa tudi davčne olajšave za mlade diplomante, da svoje raziskovalno delo nadaljujejo v Sloveniji. Naša država bi morala biti po mnenju SBC prva destinacija mladih slovenskih strokovnjakov, a žal ni vedno tako.
Slovenski podjetniki, združeni v SBC, se zavzemajo za to, da bi čim več mladih ostalo v Sloveniji in da bi imeli pri nas okolje, ki bi jim omogočilo razvoj in uspeh, ter hkrati razvoj podjetij, ki želijo ustvarjati in ustvarjajo v Sloveniji. A prepričati morajo slovensko politiko. »95 odstotkov ljudi se strinja z našimi predlogi. Zanima me, kdo predstavlja tistih pet odstotkov, ki se z ukrepi ne strinjajo,« se je vprašal Batagelj. Žal je teh pet odstotkov tistih, ki odločajo, in vse prevečkrat dobimo v Sloveniji občutek, da je želja politike, da bi bili vsi enako revni – namesto da bi bili vsi bogati.
