Na podpisu pogodbe med madžarskim državnim podjetjem ter italijanskima zasebnima družbama Teseco in Seastock sta bila danes poleg vodstva Furlanije-Julijske krajine (FJK) in tržaške pristaniške uprave prisotna tudi podpredsednik italijanske vlade in notranji minister Matteo Salvini ter madžarski zunanji minister Peter Szijjarto.
Ta je že pred tedni, ob prvi napovedi posla, povedal, da bo madžarskim podjetjem z investicijo tik ob slovensko-italijanski meji in nedaleč stran od koprskega pristanišča omogočeno, da odpošljejo blago na morje v 24 urah. Madžarska vlada se je po njegovih besedah za vlaganje v Trst odločila, ker tržaško pristanišče, ki zadnje čase doživlja investicijski in infrastrukturni razmah, vidi kot vstopno točko kitajske nove svilne poti in želi biti zraven pri tem projektu.
Salvini je medtem podpis pogodbe pozdravil in dodal: "Italija odpira svoja pristanišča, da bi zagotovila razvoj in blaginjo. Zapiramo pa pristanišča za migrante, ki povzročajo težave." S tem je spomnil na drug namen njegovega današnjega obiska v prestolnici FJK, torej razmere na meji s Slovenijo in sprejem ukrepov za zaustavitev čezmejnega migrantskega toka.
Bratuškova brez Madžarov
Madžarska se je v času vlade pod vodstvom Mira Cerarja pogajala s slovenskimi predstavniki glede sodelovanja v vlogi zaledne države partnerice pri projektu gradnje drugega tira železniške povezave Divača-Koper, h kateremu naj bi prispevala 200 milijonov evrov.
A v nekaterih političnih krogih to ni naletelo na odobravanje in tudi nova ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je tudi razkrila vsebino takratnega dogovarjanja med Slovenijo in Madžarsko, ves čas poudarja, da lahko Slovenija drugi tir zgradi sama. Sodelovanje zalednih držav v projektu sicer še vedno ni izključeno, a finančna konstrukcija je zastavljena tako, da sodelovanje Madžarske ni potrebno.
Nenaklonjenost Madžarski je že konec lanskega leta prepoznal madžarski premier Viktor Orban in novembra napovedal, da se bo vzhodna slovenska soseda usmerila v Trst in svoje priložnosti iskala tik za mejo. Nekaj več kot pol leta pozneje te načrte že uresničuje.
Dodatno spodbudo temu je dal podpis dogovora med Italijo in Kitajsko glede sodelovanja zahodne slovenske sosede pri pobudi Pas in pot oz. t. i. novodobni svilni poti, pri čemer naj bi bilo tržaško pristanišče ena od vstopnih poti za trgovinske tokove med Kitajsko in Evropo.
Luka Koper madžarske investicije ne vidi kot grožnjo
V Luki Koper so sicer že spomladi ob napovedi kitajskega interesa za tržaško pristanišče poudarili, da je v severnem Jadranu priložnosti za rast prometa v pristaniščih še veliko, zato podpirajo razvojne projekte vseh pristanišč v regiji, ki se vsa spopadajo z nekaterimi infrastrukturnimi omejitvami oz. nezadostnimi zalednimi železniškimi povezavami.
Glede načrtov Madžarske v Trstu pa so v Luki Koper ta teden za Primorske novice navedli, da jih ne poznajo, zato jih ne morejo komentirati. Dodali pa so, da Madžarska ostaja eden najpomembnejših tujih trgov Luke Koper, s katerim jih povezujejo dolgoletne poslovne vezi. "Madžarski logisti poslujejo že danes z več pristanišči v regiji, zato omenjene investicije v Trstu ne vidimo kot grožnjo," so pojasnili v Luki.
Ta je po pretovoru za madžarski trg trenutno druga največja luka, takoj za romunsko Constanzo, pri kontejnerjih pa celo najpomembnejša. Za madžarska podjetja so lani opravili skoraj dva milijona ton pretovora. Prevladujoče tržne deleže za madžarske stranke ima Luka tudi pri sipkih tovorih in avtomobilih. Z Madžarsko je povezana z rednimi dnevnimi železniškimi povezavami, med drugim ima 21 tedenskih vlakov do dveh intermodalnih terminalov v Budimpešti.
Tudi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes ne vidi razlogov za skrb. "Trst se razvija, tako kot se Koper. V vsakem primeru je iz Trsta za Madžarsko po železnici ceneje čez Slovenijo kot čez Italijo in Avstrijo, saj je tudi dvakrat manjša razdalja. In Slovenske železnice že zdaj kar nekaj blaga iz Trsta vozimo čez Slovenijo," je dejal za Primorske novice.
