V sosednji Hrvaški se prebivalci Osijeka in tamkajšnje celotne osiješko-baranske občine zaradi obsežnih poplav že od konca aprila spopadajo z invazijo komarjev, ki so tako številčni in nadležni, da ljudje na sprehodih na glavi nosijo zaščitne mreže.
Najbolj iskan produkti so repelenti, ki pa po besedah prebivalcev ne zaležejo prav dosti. Mesto in občina sta zato od hrvaške vlade zahtevala pet milijonov kun, kar znese slabih 700 tisoč evrov, za izvedbo dezinfekcije, ki so jo začeli izvajati prejšnji teden.
35 metrov stran komar zazna izdihani ogljikov dioksid žrtve.
Težave v Lendavi
Obilno majsko deževje je prineslo težave s temi krvosesi tudi v Sloveniji. V širši okolici Lendave so se že tako namnožili, da se je občina odločila poiskati pomoč. Na inštitut za varovanje javnega zdravja so poslali poizvedbo o tem, katera sredstva lahko na večjih površinah uporabijo v boju proti komarjem, a so bili neprijetno presenečeni.
Vodja enote za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo iz murskosoboške izpostave inštituta Jasna Zver jim je glede možnosti dezinsekcije pojasnila, da je tretiranje odraslih komarjev v Sloveniji prepovedano, zato tudi ni registriranega nobenega preparata, piše na spletni strani lendavske občine. Za dodatna pojasnila o tem, s kakšnimi težavami zaradi komarjev se ubadajo prebivalci, smo se obrnili na občino, a je telefon v županovi pisarni dva delovna dneva zvonil v prazno.
Prepoved dezinfekcije sicer temelji na odločitvi pristojnih zdravstvenih služb, da škropljenje z insekticidi predstavlja skrajen ukrep ob morebitnem izbruhu bolezni. Škropljenje je učinkovito, a ni stoodstotno. Zaradi tega lahko umre večina populacije komarja na območju škropljenja, vendar jih zaradi genetske raznolikosti nekaj preživi. S tem postane komar odporen proti insekticidu, ki ob naslednji uporabi tako ne doseže več želenega učinka. Po nekaterih podatkih je od zadnjega škropljenja v Sloveniji minilo že več kot desetletje.
Inštitut za varovanje zdravja je lani konec avgusta v Sloveniji zabeležil okužbo s potencialno nevarnim virusom Zahodnega Nila, ki ga prenašajo komarji. Bolnik iz osrednje slovenske regije je bil hospitaliziran, ko se mu je stanje izboljšalo, je bil odpuščen v domačo oskrbo.
Zaščitite se sami
Ker je množičen spopad s populacijo komarja v Sloveniji dovoljen le v skrajnih primerih, prebivalcem ne preostane drugega, kot da vse stavijo na osebno zaščito.
Med preventivne ukrepe sodi odstranjevanje stoječe vode iz okolice bivališč, vrtov, pokopališč in drugih površin, s čimer se zmanjša možnost za razmnoževanje komarjev. »Izpraznimo ali zaprimo posode za zalivanje, izpraznimo podstavke za rože, odstranimo vodo iz zamašenih žlebov in jih sanirajmo. Iz svojega zunanjega okolja odstranimo predmete, v katerih se voda zadržuje, na primer vedra, odprte plastenke, gume, vaze in igrače,« svetujejo na nacionalnem inštitutu. Vstop v notranje prostore preprečimo z uporabo mrež proti komarjem.
Ko smo zunaj, nosimo svetla oblačila in z njimi pokrijmo čim večji del telesa, zlasti zjutraj in pozno popoldne oziroma zvečer, ko so komarji najbolj aktivni. Navadni komar je sicer aktiven ponoči, tigrasti pa podnevi.
Pred odhodom uporabite sredstva za zaščito proti komarjem in pri tem dosledno upoštevajmo navodila proizvajalca. »Repelente nanašajmo na izpostavljene dele kože in na oblačila, nikoli pa na oči, v usta, ušesa, na rane ali vneto kožo,« opozarja NIJZ.
Sredstvo je treba nanesti po morebitni uporabi zaščitnega sredstva za sončenje. Večino repelentov lahko varno uporabljajo tudi otroci, starejši od dveh mesecev, nosečnice in doječe matere, zagotavljajo strokovnjaki na inštitutu za varovanje zdravja.
