Če je komu jasen pogled na svet in dogajanje v njem, na vzroke in posledice, je njemu. Proučuje ga kot ekonomist, politolog, zadnja leta ga zanima muslimanski svet. Je strasten popotnik, stvari hoče videti na lastne oči, govoriti z ljudmi iz države, ki jo raziskuje. O državah, ki jih je natančno spoznaval, je napisal več kot 40 knjig. Pogovarjati se z njim je neskončno poučno. In zanimivo. Ter glasno.Pred kratkim ste se vrnili s potovanja.
O Evropski uniji in Sloveniji: »Majhne države smo izgubljene v igri velikih sil, Amerike, Rusije, Kitajske, drugih velikih držav, in hvala Bogu, da imamo Evropsko unijo, kjer smo nekaj več kot samo ena izmed 210 držav, kolikor jih je na svetu. V tem globalnem svetovnem kotlu je ena izmed najbolj kakovostnih in lepih prostorov za bivanje. Tudi tehnološko in civilizacijsko je izjemno napredna. Mislim pa, da je področje slovenske varnosti treba prepustiti Bruslju, se morda posloviti od Nata. Pa tudi gospodarstva vseh držav EU bo treba povezati. Svet je krut in tekmovalen, v njem prevladujejo veliki.«
O potovanju v Meko: »Želel sem iti v Meko, bil sem nedaleč od nje. Kupoval sem že vozovnico za avtobus, ko sem jim povedal, da nisem musliman, pa so mi rekli, naj samo bežim.«
O islamu in ženskah: »Islam v bolj sproščenih islamskih državah ščiti ženske, ženske imajo svoje prostore, z zakoni določeno zasebnost, lahko so zakrite ali pa ne. Tam je družina še vedno pomembna celica.«
O onesnaženem planetu: »Indija z 1,3 milijarde prebivalcev je imela strahovito akcijo čiščenja okolja in akcijo izgradnje stranišč – zgradili so jih 90 milijonov. Tudi v nerazvitem svetu se vednost o onesnaževanju viša. A v Afriki in Aziji je te zavesti zelo malo, tam lahko vidite cele kupe smeti. Vprašanje je, ali nismo že prepozni. Svet bo našel tehnologije, iz slane vode že znajo proizvajati neslano, lahko bi z njo namočili puščave in pridelovali hrano. Če bodo potrebovali, bodo našli ustrezne rešitve. Človeštvo bo preživelo.«
Koliko držav ste prepotovali, preučili, o njih napisali knjige?
Zadnja štiri leta se ukvarjam izključno z muslimanskim svetom. Z njihovimi vojnami, z muslimansko Azijo, Afriko, Bližnjim vzhodom. Povsod sem že bil, zdaj si izberem eno celino, eno regijo in jo proučim do konca. Muslimanska regija je bila aktualna, ko je bila Islamska država, in bo morda spet, ko bodo Američani napadli Iran, kar se verjetno kar približuje. Pojavljajo se incidenti, Američani so umaknili diplomate, katastrofa, ki se bo takrat zgodila, bo, da bomo imeli strahovit porast terorizma v Evropi, morda tudi v Sloveniji. Ta regija se s porazom Islamske države umika s svetovnega prizorišča, a za napad na Iran je kar nekaj strateških razlogov – izredno močan Izrael, napol podrta Sirija in Irak, Iran na kolenih zaradi dolgoletnih sankcij ... Situacija za napad je izjemno ugodna, a ponovila se bo zgodba Afganistana, Iraka, Sirije – z ameriško mašinerijo lahko državo osvojiš v 14 dneh. Iran bodo zbombardirali, a posledice bodo potem dolgotrajne: milijoni mrtvih, milijoni beguncev, stotine tisoče milijard denarja, vrženega v vojne. Če bo to še ena vojna, bo to še ena tragedija. Kar nekaj indikatorjev je, da lahko pride do nje.
Torej Trump ne grozi tja v tri dni, ne opleta samo z jezikom?
Trump se je vse življenje ukvarjal z dvema stvarema: eno so ženske, drugo so nepremičnine. O drugih stvareh nima pojma. Njegova težava je, da ima zelo posebne svetovalce. Pri trgovinski vojni z Evropo in Kitajsko mu svetuje t. i. »ekonomski nacionalist« Kudlow, njegov najbolj butasti svetovalec pa je varnostni svetovalec Bolton, ki je zamenjal generala – že generali niso pretirano pametni, ta je pa še slabši od generalov. Zato je možnost napada na Iran večja. Po izraelskem naroku je morda že naročil bombardiranje Irana. To bo morda na kratko ustavilo jedrski proces, a povzročilo porast terorizma. In Iran bo poskusil spet narediti jedrsko bombo, saj je to pravzaprav po vzoru Severne Koreje, Pakistana in Indije znak nedotakljivosti, čeprav tudi to ne pomeni absolutne varnosti.
Kakšne posledice bo imela carinska vojna s Kitajci?
Kitajci dejansko preplavljajo svet. Pred kratkim sem bil v centralni Aziji, v Tadžikistanu in Turkmenistanu, to so poti, kjer je tisočletja potekala svilnata pot, in prav tu poteka pot Kitajske proti Evropi, s tem da so v ta prodor zaobjeli tudi Afriko, Južno Ameriko, gre za briljantno strategijo pohoda Kitajske na svetovni oder. Za zdaj je videti – kljub temu da se kopiči kitajski javni dolg, a stvari še niso kritične, Kitajci so namreč številčno (1,4 milijarde ljudi) in kapitalsko, finančno neomejeni – da so pri predoru zelo uspešni. Pod Trumpom je nastopila panika, kako ustaviti Kitajsko, v nacionalni varnostni strategiji sta zabeleženi kot glavna nasprotnika ZDA Kitajska in Rusija, a mislim, da so stvari šle predaleč. V azijskem »bloku« totalno dominira Kitajska, tu sta še Indija in Japonska, v nekaterih segmentih sodelujejo – v varnostnih in ekonomskih. Če se bo ta blok še tesneje povezal, bo neustavljiv, Evropa in Amerika, ki sta v medsebojni konfrontaciji, se mu ne bosta mogli dolgo upirati. Pričakujem, da bo 21. stoletje stoletje Azije. Včasih smo govorili o zahodnem kolonializmu, zdaj bo nastopil vzhodni. Naše Gorenje je že kitajsko, imamo japonske robotske tovarne, samo še Indijci pridejo, pa bomo v stoletju azijskega kolonializma – globalizacija, ki so jo začele najbolj razvite, napredne zahodne države, zdaj pa so doumele pravila igre azijske države in počasi preplavljajo Evropo in Zahod.
Kaj pa lahko Kitajci naredijo v tej carinski vojni, gotovo imajo kakšne protiukrepe na zalogi?
A, seveda. Kitajski izvoz je v 90 odstotkih visoka tehnologija, vse ameriške tovarne vgrajujejo kitajske komponente – če bi se to ustavilo, se ameriško gospodarstvo ustavi v trenutku. Kitajci imajo za 1300 milijard ameriških obveznic, če to vržejo na trg, ameriški dolar strmoglavi. Sicer tudi v njihovo škodo, a stresla bi se celotna svetovna trgovina. Azijski trg ves čas gradi svojo finančno in varnostno strukturo. Kitajci so ocenili, da se splača razvijati električne avtomobile. Tako kot s Huawejem bodo skušali dominirati svetu s telekomunikacijami in avtomobilsko industrijo. Imajo najsodobnejše in najhitrejše vlake, zdaj gradijo hitre proge v Indoneziji. Njihova tehnologija je vrhunska. Na zadnjem kongresu komunistične partije so poudarili kakovost, ne količino, popolne izdelke, ki se ne kvarijo. Kolonizirali bodo celoten svet, od Slovenije, Evrope do Amerike ...
Kako bo to spremenilo svet? Kakšna je prihodnost, kaj nas čaka?
Moramo se navaditi. Tradicija kitajskih manjšin po svetu je takšna, da jih skoraj ne opaziš. A zdaj je ta manjšina že kar velika in se jo opazi. Evropa bo prisiljena sprejeti strategijo glede Kitajske, sodelovati z njo, a neke enakopravne pozicije s Kitajsko ni. Evropa ima razdrobljena gospodarstva, vojsko, Kitajska pa je kolos, 1,4 milijarde ljudi, s prefinjenim ekonomskim in političnim sistemom. Imamo tri velike velesile, ki so preučevale svet: Ameriko, Rusijo in Kitajsko, ki so videle, kam je pripeljal socializem. Evropa se obotavlja s pridružitvijo ameriški prepovedi uporabe Huaweja, zdaj ga še dopušča. Evropa tesno sodeluje s Kitajsko. Grčija in Italija sta prodali pristanišča Kitajcem. A tudi v ameriške države so Kitajci investirali stotine milijard dolarjev – Američani torej prepovedujejo drugim, kar so sami že konzumirali. A Trump ima velike šanse, da bo še enkrat izvoljen. Ekonomski nacionalizem je za zdaj dobičkonosen, Amerika ima visoko stopnjo gospodarske rasti. Vprašanje pa je, ali je ekonomsko dobičkonosna vloga globalnega svetovnega policaja, ki jo igra od prve svetovne vojne naprej. Morda ni, morda je bolje, da se povleče nazaj. Amerika zapušča svetovni oder, nanj pa vstopa Kitajska, v kombinaciji z Rusijo, tu se gibljeta še Japonska in Indija – če se bosta priključili temu bloku, imamo strahotno azijsko razvojno grupacijo, ki bo dominirala svetu.
Kakšne možnosti sploh ima proti temu bloku Evropa?
Bil je dvakratni mladinski prvak v dvigovanju uteži, torej je vztrajen in discipliniran. Je ustanovitelj in vodja magistrskega študija ameriške, nemške in svetovne študije na fakulteti za družbene vede in redni profesor Univerze v Ljubljani. Raziskuje področje primerjalnih politik, regionalnih študij in javne ekonomike. Ima tri univerzitetne diplome, dva magisterija in doktorat. Njegove knjige so izšle tudi v ZDA, Rusiji, Kanadi, Nemčiji, Indiji. Od leta 1994 izhaja njegova zbirka Svet na dlani, v kateri je več kot 40 knjig, analiz posameznih držav in potovalnih izkušenj. Predaval je na mnogih tujih univerzah, od ameriških, kanadskih, sovjetskih in avstralskih do japonskih. Če je komu jasen pogled na svet in dogajanje v njem, na vzroke in posledice, je njemu.
Lahko se povsem zapremo, ne spustimo nikogar notri – konec koncev nas je 500 milijonov, če ostane tudi Združeno kraljestvo –, postavimo visoke carine in se obnašamo kot Trump, ali pa uveljavimo uravnoteženo trgovino. A Evropa ni sposobna tekmovati z azijskimi državami, zaradi cene in zaščite delovne sile, močni sindikati blokirajo hiter gospodarski razvoj. Kitajci tudi mastno plačujejo svoje inženirje, ki se množično vračajo iz Amerike. Razvijajo boljšo tehnologijo kot Zahod, zato Evropa ne more preživeti konkurenčne tekme z Azijo.
Omenili ste, da bo pritisk beguncev še hujši, če se bo Amerika spravila nad Iran.
Američani menijo, da islam ni več glavna grožnja, da je vojna s koncem Islamske države končana in da naj bi se pritok muslimanskih beguncev zmanjšal. A z napadom na Iran se bo zgodba ponovila. Slovenska in evropska leva politika trdi, da je begunce treba sprejeti, pogostiti, jim dati možnost za bivanje – a to je samo v glavah politikov, vsi drugi so proti. Avstralija je pod desno vlado povsem onemogočila katerikoli nezakoniti prehod avstralske meje, vzpostavili so popolno blokado in ničelno toleranco. Ekonomske migrante so izgnali takoj – politične so sprejeli le, če so bili upravičeni. Mislim, da bi takšen način morala sprejeti tudi Evropa. Ko bo pritok beguncev reguliran, ko bo sprejemala begunce, ki jih hoče, in toliko, kolikor jih hoče, bo stvar rešena. In rast skrajno desničarskih strank se bo ustavila. Evropa mora zavarovati svoje meje. Najrazvitejše zalivske države imajo rešeno vprašanje migracij: ekonomski migranti predstavljajo tudi do 80 odstotkov prebivalstva. A so pod nadzorom, delajo lahko samo štiri leta in nimajo pravice do združevanja družin. Razen če dokažejo, da imajo dovolj denarja za njihovo preživljanje. To je treba preučiti in prilagoditi evropskim okvirom.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
CITAT: »Trump se je vse življenje ukvarjal z dvema stvarema: eno so ženske, drugo so nepremičnine. O drugih stvareh nima pojma.« CITAT: »Pričakujem, da bo 21. stoletje stoletje Azije. Včasih smo govorili o zahodnem kolonializmu, zdaj bo nastopil vzhodni.«
