Očitno je te dni v Sloveniji za gradbena podjetja bolj pomembno, da imajo dobre pravnike, kot pa inženirje. Saga, ki se vleče okoli izbora izvajalca del pri gradnji druge cevi predora pod Karavankami, je presegla vse meje razuma. In najhuje je, da nihče ne more podati vsaj približne ocene, kdaj bi stroji lahko dejansko zavrtali v gore. Načrtovani projekt obsega gradnjo nove predorske cevi na slovenski strani meje, dolžine približno 3546 metrov (od tega 3446 metrov pod zemljo), in manjkajočega dela avtoceste med vhodom v predor in obstoječo cestninsko postajo v dolžini približno 620 metrov. Dela naj bi se zaključila v petih letih od uvedbe izvajalca gradbenih del.
Ujeti v lastno past
Svoje roke imajo tudi naši partnerji v projektu, sosedi na drugi strani Karavank, Avstrijci. Tudi oni nameravajo dela zaključiti v petih letih, le z eno razliko. Oni so začeli vrtati že septembra in so zdaj že krepko v notranjosti gore. V radijskih novicah lahko te dni poslušamo obvestila o tem, kako na avstrijski strani potekajo miniranja zaradi gradbenih del, hkrati pa čakamo, da se bo pri nas zavrtel že drugi krog pritožb na odločitev Darsa. Najprej so se neizbrani ponudniki pritožili na izbor turškega podjetja Cengiz Insaat Sanayi Ve Ticaret, ko je Državna revizijska komisija njihovi prošnji ugodila, pa so ugotovili, da so se ulovili v lastno past. Dars je ugotovil, da ob upoštevanju standardov, ki jih je zastavil DKOM, nobena ponudba ni dopustna, in sklenil postopek zaključiti brez izbire izvajalca ter se usesti za pogajalsko mizo z najboljšimi ponudniki.
Nemogoče postaviti roke
Kot vemo, dva izmed ponudnikov s tem nista bila zadovoljna in sta se spet pritožila. Gre za podjetje Kolektor CPG ter konzorcij podjetij Gorenjska gradbena družba in češki Metrostav. Zanimivo je, da sta bili obe podjetji povabljeni k pogajanjem in bi si lahko posel pridobili z izboljšanjem ponudbe med pogajanji. A kot kaže, obe podjetji menita, da lahko več iztržita v neusmiljeni pravni bitki. Dars ima še približno 14 dni časa, da odgovori na njuno pritožbo, poznavalci pa pravijo, da je le malo verjetno, da bi pritožbi uspeli. Skoraj zagotovo se bo postopek nato preselil na DKOM, kjer bo odločanje, glede na izkušnje iz preteklosti, trajalo vsaj še en mesec. Ne glede na to, kaj bo odločil DKOM, bo izbira izvajalca del še vedno v rokah Darsa, krog pritožb pa se, kot kaže, lahko vleče v nedogled. Dobre odvetnike imajo namreč tudi druga podjetja.
Iluzija
Da bi svoj del kopanja predora lahko opravili istočasno z Avstrijci, je le še iluzija. Turško podjetje Cengiz Insaat je edino podjetje, ki je javno zatrdilo, da bi v primeru, da bi z njimi do konca februarja sklenili pogodbo, lahko pravočasno zaključilo dela. Ob tem so podali še zagotovilo, da k njihovi pogodbi ne bi dodajali nikakršnih aneksov. Morda se ravno v tem skriva razlog vlaganja pritožb, saj se očitno nobeno od preostalih podjetij ne želi odpovedati tistemu, kar je rak rana vseh velikih infrastrukturnih projektov pri nas, to so prestavljanje rokov in megalomanski aneksi, ki so spreminjali ceno skoraj vsakega večjega gradbenega projekta v Sloveniji.
