Z njim presegamo celo evropsko povprečje, in sicer za četrtino. To je veliko finančno breme tako za javno zdravstveno blagajno kot tudi za delodajalce, je poudarila GZS in pozvala k sistemskim ukrepom.
Lani sta zasebni in javni sektor zaradi bolniških odsotnosti po razpoložljivih podatkih izgubila 12,124.558 delovnih dni, v primerjavi z letom 2017 pa se je število izgubljenih dni povečalo za 6,4 odstotka, so v sporočilu za javnost navedli v GZS. Pri tem se bolj povečuje število primerov daljše bolniške odsotnosti, torej nad 30 dni.
Koliko izgubimo
Medtem ko gre nekaj tega povišanja na račun večjega števila delovno aktivne populacije v luči rasti BDP, pa je preostanek po pojasnilih zbornice posledica večje obolevnosti in povečanega števila poškodb, predvsem zunaj delovnega okolja.
»V Sloveniji izgubimo v primerjavi s povprečjem EU zaradi bolniške odsotnosti skoraj četrtino več delovnih dni, kar je presenetljivo, saj smo po stopnji zdravja vsaj na evropskem povprečju,« so izpostavili v GZS.
Največji delež bolniške odsotnosti je v nekaterih delih javnega sektorja, kot so zdravstvo, šolstvo, vojska in policija, ter v nekaterih industrijskih in drugih panogah, med katerimi so kmetijstvo, ribištvo, rudarstvo, gostinstvo in turizem, trgovina na drobno in gradbeništvo.
Koliko to stane
Odhodek za nadomestila v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je lani dosegel 348 milijonov evrov, kar je 10,5 odstotka več kot leto pred tem. Ob tem so na zbornici poudarili, da je odhodek v breme delodajalcev, ki plačujejo bolniško odsotnost do 30 delovnih dni, prav tako okoli 350 milijonov evrov, in dodali, da mora ob plačilu nadomestila delodajalec plačati še tistega delavca, ki bo opravil delo odsotnega delavca.
V bolniškem staležu nad 45 dni je trenutno več kot 24.000 ljudi, nacionalni inštitut za javno zdravje pa ocenjuje, da na povečan obseg bolniških staležev vplivata tudi višanje upokojitvene starosti in podaljševanje pokojninske dobe.
Mogoči ukrepi
»Iz tega sklepamo, da bo zaradi demografskih trendov ta problematika v prihodnje še bolj pereča. Poznejše prvo vstopanje mladih v delovno aktivnost bo imelo posledice tudi na zdravstvene izdatke, saj bo delovno aktivnih nad 55 let vse več,« so zatrdili na GZS.
Ustrezno reševanje te problematike po prepričanju zbornice zahteva sistemske spremembe. Na GZS so ob tem spomnili, da večina evropskih držav pozna časovno omejeno trajanje bolniške odsotnosti in čakalni/neplačan dan ter hkrati poudarja in praviloma izvaja ustrezne postopke poklicne rehabilitacije po dolgotrajni bolniški odsotnosti.
Podpora države
Podatki o višini nadomestila za bolniško odsotnost po posameznih razlogih in državah EU po ugotovitvah GZS kažejo, da je Slovenija z višino nadomestila nadpovprečno ugodno urejena, kar »zahteva resen razmislek, ali naj bodo javna sredstva namenjena predvsem kakovostno in pravočasno opravljenim zdravstvenim storitvam ali nadomestilom«.
Na zbornici so izpostavili, da tudi v Sloveniji delodajalci veliko sredstev vlagajo v ukrepe za promocijo zdravja in varnosti na delovnem mestu, vendar si pri tem želijo večjo podporo države pri financiranju in davčni obravnavi teh odhodkov.
