V Sloveniji imamo šest matičnih zavodov za prestajanje kazni zapora, ki so na Igu, v Dobu, Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru. Nekateri zavodi imajo tudi dislocirane oddelke. Na različnih lokacijah tako v državi deluje skupaj 13 zaporov. Nadzor nad zapori ima Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks), ki je organ v sestavi ministrstva za pravosodje. Poleg naštetih zaporov pod okrilje uprave spada tudi Prevzgojni dom Radeče, kamor so napoteni mladoletniki z vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom.
Največji zapor je v Dobu, kjer moški obsojenci prestajajo zaporno kazen, daljšo od enega leta in pol do 30 let, centralni zavod za ženske je za vse zaporne kazni na Igu, za mladoletnike pa v Celju. Regionalni zavodi so v Kopru, Mariboru in Ljubljani, kjer obsojenci prestajajo kazen zapora do enega leta in pol. V katerem zaporu bodo zaporno kazen odslužili obsojenci, odloča sodišče, pojasnjujejo na upravi: »O vseh sankcijah odločajo sodišča, trajanje sodnih postopkov se med sabo razlikuje. Priliv zaprtih oseb v naših zavodih je torej odvisen od napotitev sodišč.«
ZAPRTI ODDELKI NATRPANI
Toda dejstvo je, da so slovenski zapori prezasedeni. Skupna kapaciteta vseh zavodov za prestajanje kazni je po evropskih merilih 1339 zaprtih oseb, lani pa je bilo v povprečju dnevno zaprtih kar 1348 zapornikov. Stanje se v tem letu ni izboljšalo. Nasprotno. Gneča v zaporih je še večja. Trenutno je zaprtih kar 1414 ljudi. »Kar lahko zagotovo potrdimo, je, da trenutno narašča število priprtih oseb, to pa je povezano predvsem z nezakonitimi prehodi državne meje. Povprečno število zaprtih oseb v letu 2017 je bilo 1348, v tem letu bo povprečno število na račun višjega števila pripornikov nekoliko višje,« so še sporočili iz službe za odnose z javnostmi Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
Že prvi pogled na trenutne statistične podatke o številu zaprtih oseb in zasedenosti posameznih zavodov za prestajanje kazni zapora kaže, da je prek svojih zmogljivosti zasedenih več zavodov. Trenutno (na dan 17. decembra) je najbolj zaseden zapor v Kopru, kjer kazen prestaja 149 ljudi. Tam je dobrih 35 odstotkov preveč zapornikov glede na zmogljivost. Sledi odprti oddelek Rogoza, kjer je zasedenost 125-odstotna, ter oddelka v Novi Gorici s 121,4-odstotno zasedenostjo in Novem mestu s 114,3-odstotno zasedenostjo. Prenatrpani so tudi zapori v Dobu (zaprti del), kjer je zasedenost 110,7-odstotna, v Ljubljani 110,4- in Celju 110,2-odstotna zasedenost, v Mariboru pa 100,68-odstotna. Skupno so vsi zavodi trenutno zasedeni 105,6-odstotka.
V ŽENSKIH ZAPORIH GNEČE NI
Toda prezasedenost težave povzroča le v zaporih za moške, v ženskem zaporu na Igu in prevzgojnem domu take gneče ni. Na Igu je zasedenost skoraj 74-odstotna, v prevzgojnem domu v Radečah pa 55-odstotna.
Kot so še razložili na Ursiksu, se že vrsto let srečujejo s prezasedenostjo zaprtih oddelkov večine zaporov, kar poskušajo reševati z različnimi ukrepi. Izboljšanje stanja si sicer obetajo predvsem z novogradnjo ljubljanskega zapora, ki bo razbremenil tudi preostale prezasedene zapore.
KAJ PA STROŠKI?
Strošek oskrbnega dne je v lanskem letu znašal celo 80 evrov, kar je 12 evrov več kot leto poprej in največ v zadnjih petih letih. To pomeni mesečno za enega obsojenca do 2480 evrov. To ne pomeni, da nas toliko stane konkretna zaprta oseba dnevno, ampak je to dnevni strošek zaporskega sistema, preračunan na zaprto osebo. V oskrbni dan so vključeni vsi stroški zaporskega sistema – plače zaposlenih, investicije, materialni stroški, izobraževanje, zdravstveno varstvo ... Med vsemi stroški, tako kot v drugih državah EU, največji delež tega zneska predstavljajo plače zaposlenih.
