Reška občina, ki je pred devetimi leti za 131 tisoč evrov kupila Titovo ladjo Galeb, je sporočila, da ponudba Ladjedelnice Viktor Lenac znaša deset milijonov evrov, kar je trikrat več od sprva predvidenega. Z občine so sporočili, da zaradi nastale situacije razmišljajo tudi o drugih možnostih. Na Reki zdaj ugibajo o razveljavitvi razpisa ter objavi novega, govori se tudi o najemu kredita, črpanju evropskih sredstev ali pa celo odstopu od obnove ladje.
Evropski Galeb
Galeba bi po načrtih morali obnoviti do konca letošnjega leta, s tem pa bi ostalo dovolj časa za ureditev muzeja in restavracijo prostorov do začetka leta 2020, ko bo Reka postala evropska prestolnica kulture. Z muzejskimi in gostinskimi dejavnostmi na obnovljeni ladji bi se mestu povrnil vsaj del obsežnega vložka v obnovo. Občinski sekretar za kulturo Ivan Šarar je dejal, da ima mesto, zdaj ko ponudba krepko presega oceno vrednosti obnove, na voljo več možnosti. »Razpis lahko razveljavimo ali pa poskušamo pridobiti dodatna sredstva. Glede na to, da je obnova Galeba projekt, ki ga financira Evropska unija, moramo o tem obvestiti tudi naše evropske partnerje,« je pojasnil. Evropska unija je namreč odobrila 85 odstotkov denarja (9,3 milijona evrov) za prenovo Galeba ter zaščitene kulturne dediščine upravnega poslopja nekdanje tovarne sladkorja, medtem ko bo mesto prispevalo približno 1,6 milijona evrov. Gre za najdražji projekt financiranja kulturne infrastrukture, ki ga je do zdaj na Hrvaškem financirala EU.
Muzej, kino, gledališče, delavnice
Več kot dve tretjini od 4500 kvadratnih metrov Galeba bodo namenili muzejskemu pregledu njegove zgodovine in režimov, ki so se spreminjali na Reki. Druge prostore bodo uredili za gostinske storitve pa tudi za gledališke in filmske predstave, tribune in delavnice. Prenovljeni Galeb bo zasidran ob glavnem pomolu potniškega pristanišča. Ko bodo oziroma če bodo ladjo odprli za obiskovalce, bo možen ogled rezidenčnega dela ladje, v katerem je Tito preživljal čas med številnimi svetovnimi potovanji. Na Galebu, ki predstavlja hrvaško in jugoslovansko kulturno dediščino, so med drugim sprožili pobudo za ustanovitev gibanja neuvrščenih. Ladjo so izdelali nekaj let pred drugo svetovno vojno v Genovi za prevoz sadja, v vojni so jo uporabljali za postavljanje min v Kvarnerju, leta 1944 pa je po napadu zavezniških bombnikov končala na dnu Jadrana. Leta 1948 so jo jugoslovanski delavci izvlekli na gladino, od leta 1953 pa je kot Titova rezidenčna ladja obiskala več kot 40 pristanišč v Evropi, Aziji in Afriki.
