Po podatkih Statističnega urada RS so slovenska gospodinjstva v letu 2017 največ vse porabljene energije, kar 64 odstotkov, porabila za ogrevanje prostorov. Skupno so porabila za dva odstotka manj energije kot leto prej; najbolj se je zmanjšala poraba energije za ogrevanje prostorov (za približno štiri odstotke), medtem ko so je za hlajenje prostorov in za ogrevanje sanitarne vode porabila celo več kot v letu 2016. Tako pri ogrevanju prostorov kot pri skupni porabi energije so bila na prvem mestu lesna goriva.
PORABA LESA NARAŠČA
Na ministrstvu za okolje in prostor so povedali, da število gospodinjstev, ki za ogrevanje in segrevanje sanitarne vode uporabljajo les, iz leta v leto narašča: »Raba lesa za ogrevanje je v zadnjih letih postala cenovno ugodnejša od rabe fosilnih goriv. V te namene porabimo letno več kot 1,400.000 kubičnih metrov lesa, predvsem lesnih peletov. V primerjavi s prostorom, potrebnim za skladiščenje polen in sekancev, je za pelete potreben manjši skladiščni prostor, tudi kurilne naprave so sorazmerno majhne, preprosta pa je tudi njihova raba v sobnih pečeh, ki se pogosto uporabljajo kot dopolnilni vir ogrevanja.«
TRETJINA JIH LES PRIPRAVLJA SAMA
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije so povedali, da se po zadnjih ocenah z lesom ogreva že več kot 330.000 slovenskih gospodinjstev: »Od tega kar tretjina gospodinjstev les za ogrevanje pripravlja sama, kar kaže na veliko samooskrbnost gospodinjstev s tem energentom. Poleg rabe lesa v gospodinjstvih pa je vse več tudi daljinskih in manjših skupinskih sistemov ogrevanja.« Dodali so, da večina lesa za ogrevanje izvira iz gozdov: »Do 20 odstotkov celotne energetske rabe lesa pa je druga drevnina, ki jo predstavljajo posek na zunajgozdnih površinah (površine v zaraščanju, drevje ob vodotokih, sadovnjaki …), sečni ostanki, neetatna lesna masa in odslužen les. V gospodinjstvih raba lesne biomase po letih niha glede na dolžino kurilne sezone in najnižje zimske temperature.«
VERJETNO SE BODO CENE DVIGALE
Na spletnem portalu Gozd in gozdarstvo vsaka dva meseca opravijo analizo cen drv. Opazili so, da so se najbolj zaželena drva lani v primerjavi z letom prej podražila za petino: »Očitno je, da se je vpliv žledoloma v letu 2014 in ujm, ki so sledile, že izpel, povpraševanje pa je dovolj veliko, da so se lani začele cene dvigovati.« Ne le cena, raste tudi povpraševanje po drveh na trgu. »To je na eni strani posledica relativno ugodne cene drv v primerjavi z drugimi kurivi in aktivnega spodbujanja države (v skladu z zahtevami EU) k prehodu na ogrevanje z biomaso. Subvencioniranje nakupa kurilnih naprav na biomaso povečuje povpraševanje po drveh in drugih oblikah lesne biomase. Zelo verjetno je, da se bodo cene drv v prihodnjih letih še dvigovale,« so napovedali na omenjenem portalu.
TREND DRV IZ HRVAŠKE SE IZPEVA
Za rokav smo pocukali tudi enega od ponudnikov lesnih sekancev in polen iz Spodnjega Podravja, samostojnega podjetnika Vlada Medveda iz Dobrine v občini Žetale. Potrdil je, da lesa za kurjavo ni posebej težko prodati, cene pa rastejo: »Mislim, da je trend nakupa lesa za kurjavo iz Hrvaške že mimo oziroma v upadu. Tudi zato, ker naši kupci ne zaupajo hrvaškim prodajalcem; kar veliko je bilo primerov goljufanja pri količini …«
Pozanimali smo se še, za kakšne načine ogrevanja se ljudje pri novogradnjah ali obnovah najpogosteje odločajo. Vodja servisa v ptujskem podjetju Tames Simon Šoštarič je povedal: »V preteklem letu se je trend ogrevanja na drva malo ustavil, kakšni dve leti nazaj je bilo tega ogromno. Pri novogradnjah dajo kupci večinoma vgraditi toplotne črpalke, v bližini mesta je velik trend še ogrevanje na zemeljski plin. Tudi pri adaptacijah so najbolj priljubljene toplotne črpalke; vgrajujemo jih v približno 60–70 odstotkih primerov.«
