Kot je opozoril, predlagana sprememba kritično dviguje stroške dela. Kritični so tudi v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC), ki pozivajo k pripravi strokovnega zakona.
Več kot 115 direktorjev (predsednikov uprav) je odprto pismo naslovilo danes na predsednika vlade, vse poslance državnega zbora in tri ministre (ministrico za delo, ministra za gospodarstvo in ministra za finance). V pismu opozarjajo na nevzdržne posledice nove definicije minimalne plače, ki bi jo s 1. januarjem 2019 uveljavil predlog zakona o spremembah zakona o minimalni plači. Vse naslovnike pozivajo, da predlog zakona zavrnejo kot neustreznega za nadaljnjo obravnavo.
Ključna sprememba, na katero želi gospodarstvo opozoriti s tem odprtim pismom, je nova definicija minimalne plače, ki jo nalaga 1. člen predloga zakona: »Dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost se ne vštevajo v minimalno plačo.« Ta nova definicija kritično dviguje stroške dela, ruši plačne sisteme, povzroča uravnilovko in odločanje o višini plač v gospodarstvu daje v roke državi oziroma vsakokratni politiki.
Kot je povedal Trobiš, ZDS med drugim moti "porušen socialni dialog". Z odprtim pismom vladi, poslancem in pristojnim ministrom želijo opozoriti na nujnost sodelovanja in upoštevanja strokovnih argumentov. "Na delodajalski strani smo skrajno razočarani, da se takšne poteze vlečejo brez socialnega dialoga, katerega pomen premier Marjan Šarec sicer stalno izpostavlja," je dejal.
Dvig minimalne plače po njegovih besedah prinaša težke posledice za gospodarstvo. To, da naj bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, odstotkovno gledano pomeni zelo visok dvig in velik razkorak med ostalimi plačami v gospodarstvu, je opozoril Trobiš ter obnašanje Levice in sindikatov označil za populistično.
Čutijo ohlajanje gospodarske aktivnosti
V ZDS poudarjajo, da se gospodarska aktivnost ohlaja tudi v Sloveniji, kar njihovi člani že čutijo. "Stroškovnega pritiska, ki bi ga povzročila nova definicija minimalne plače, pod nobenim pogojem ne moremo preliti v cene naših izdelkov," so zapisali in dodali, da tudi mnogo višja gospodarska rast od sedanje ne bi prenesla "takšnega vdora v pogoje poslovanja s strani politike".
V ZDS se zavedajo, da bodo sprejem novele težko preprečili, a napovedujejo, da bodo kljub temu še naprej opozarjali na negativne posledice tega ukrepa. "S trezno glavo je treba sesti za mizo in se pogovoriti tudi o številkah, ne pa le navajati populistična dejstva," je dodal.
Odziv članov združenja na pismo je po Trobiševih besedah "nenormalno visok". O konkretnih številkah še ne želi govoriti, je pa poudaril, da je večina članov pismo podprla. "Potrdili so, da je to pravi način za izraz zaskrbljenosti nad dogajanjem," je še dodal.
V SBC so koalicijo medtem pozvali, naj poleg umika podpore predlogu napove pripravo novega zakona, ki bo strokovno podkovan, predvsem pa bo razbremenil plače. Kot so poudarili v SBC, rast plač - tudi minimalne - sicer zagovarjajo, vendar mora biti ta rast strokovno podkovana in dogovorjena v socialnem dialogu.
"V času ohlajanja gospodarske rasti bi od politikov pričakovali, da so še posebej previdni. Žal zadnji predlog zakona o minimalni plači dokazuje prav nasprotno," so zapisali v sporočilu. V primeru "šokantnih skokov plač, zlasti ob sunkovitem izločanju dodatkov pri plačah", se po opozorilih kluba v času ohlajanja ne bomo mogli izogniti hudim posledicam v panogah in podjetjih z nižjo dodano vrednostjo.
Opozarjajo tudi, da je zaupanje v trezne in strokovne odločitve politikov pri podjetnikih spodkopano, skopnelo pa je tudi njihovo zaupanje v obljube o socialnem dialogu in v izjave o koalicijskem sporazumu.
Koalicijo pozivajo, naj napove pripravo novega strokovnega predloga, ki ga bo v postopek poslala skupaj z drugimi ukrepi za hitrejšo rast dodane vrednosti in posledično tudi plač. "Med temi ukrepi morata biti davčna reforma in razbremenitev plač," poudarjajo.
"Še pred meseci smo slišali pohvale gospodarstvu, da smo najbolj zaslužni za izhod iz krize. Zdaj pa nismo vredni niti tega, da bi poslušali naše resne strokovne argumente, niti tega, da bi nas vključili v strokovno pripravo ključnih zakonov," je še poudaril predsednik SBC Marjan Batagelj.
DZ se bo v četrtek sestal na izredni seji, na kateri bo med drugim obravnaval predlog novele zakona o minimalni plači, je danes sklenil kolegij predsednika DZ. Delodajalci in nekatere poslanske skupine vladi očitajo, da predlog ni bil pripravljen v dialogu s socialnimi partnerji.
Predlog novele zakona o minimalni plači, ki so ga pripravili v Levici, s podpisi pa so ga podprle tudi vse koalicijske poslanske skupine, predvideva, da bi se minimalna plača s sedanjih okoli 638 evrov neto prihodnje leto zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto.
Poleg tega bi iz minimalne plače izključili vse dodatke, z letom 2021 pa uvedli formulo za njen izračun, po kateri bi morala biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Po trenutnem izračunu to pomeni 736 evrov.
