Le redki Slovenci so, zaradi zakonske uredbe, ki je določala, da se morajo socialni transferji državi vrniti, v preteklih letih državo prosili za denarno pomoč. S prvim februarjem 2017 je omenjena ureditev prenehala veljati in tisti, ki so bili na robu preživetja, so se opogumili in število prošenj za denarno pomoč in varstveni dodatek je začelo naraščati. Še leta 2016 so na centrih za socialno delo prejeli okoli 10.000 vlog za varstveni dodatek, leta 2017 je število teh vlog poskočilo na 15.000, do avgusta letos pa že na 18.340.
Število prejemnikov naraslo
Glede na to, da se ekonomsko stanje v državi izboljšuje, je to zagotovo nenavadno. Razlog za povečanje števila vlog naj bi bil tako bolj ali manj v dejstvu, da prošnja za varstveni dodatek še ne pomeni, da se bo država usedla na premoženje posameznika. A mnogi izmed prosilcev niso računali, da jih bo država, potem ko bodo vlogo oddali, po denar poslala k lastnim otrokom. Država tiste, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje, najprej napoti na potomce, ki so jih, glede na 124. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, dolžni preživljati.
Nad otroka s tožbo
Za marsikatero družino je taka ureditev šok, preden država odobri izplačilo varstvenega dodatka, pa preveri, ali imajo otroci dovolj sredstev za preživljanje. Če CSD meni, da imajo potomci dovolj denarnih sredstev, družino napoti k notarju, kjer plačajo okoli 60 evrov in sklenejo dogovor. A če otroci plačilo iz kateregakoli razloga zavrnejo, mora starš zoper njih vložiti preživninsko tožbo. In šele če sodišče ugotovi, da otroci ne morejo plačevati preživnine, starši prejmejo varstveni dodatek. Če starš tožbe ne vloži, mu lahko vlogo za varstveni dodatek zavrnejo.
Nov zakon
Zaradi omenjene ureditve je število preživnin, ki jih morajo otroci izplačevati staršem, skokovito naraslo. Še leta 2015 je bilo takih preživnin le 875, do novembra 2017 pa že več kot 2400. Na ministrstvu za delo, družine in socialne zadeve pojasnjujejo, da so možne različne oblike preživljanja in da ne gre vedno za denar. Torej, pomoč je lahko v obliki zagotavljanja prehrane, oskrbe v domu ali namestitve v stanovanju. Lani pa je bil sprejet nov Družinski zakonik (DZ), ki se bo tudi v delu obveznosti preživljanja med starši in otroki začel uporabljati 15. aprila 2019. Glede obveznosti preživljanja staršev določa enako obveznost, in sicer mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar je obveznost omejena na najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali otroka.
