Nič kaj obetavne, če rezultate projekta Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju (OPS21), ki sta ga organizirala ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter Agencija RS za okolje (ARSO), povzamemo na kratko. Ugotovitve projekta je nedavno s sodelavci predstavil državni sekretar na MOP Simon Zajc.
Slednji je uvodoma med drugim izpostavil, da so podnebne spremembe pravzaprav že tu in da meritve kažejo na znaten trend dvigovanja temperature zunanjega zraka, na spremembe pri pojavljanju padavin in na širše izražene ekstremne vremenske dogodke.
»V prihodnje pričakujemo še večje in bolj izražene spremembe podnebja. Kateri pa so vplivi sprememb podnebja, ki jih pričakujemo na območju Slovenije, v kolikšni meri se bodo ti izrazili ter ob kakšnih predpostavkah in s kolikšno negotovostjo jih ocenjujemo, so vprašanja, na katera odgovore ponuja ravno projekt Ocena podnebnih sprememb v 21. stoletju (OPS21),« je povedal Zajc.
Trije scenariji
Projekt vsebuje tri najpomembnejše ugotovitve glede projekcij podnebnih značilnosti temperature zraka in tal, višine padavin in hidroloških spremenljivk do konca 21. stoletja v Sloveniji. Na predstavitvi so poudarili, da je to, kako se bo spreminjalo podnebje v prihodnosti, odvisno od uspeha človeštva pri omejevanju izpustov toplogrednih plinov.
»Ocene sprememb smo pripravili za tri scenarije izpustov toplogrednih plinov. Optimistični scenarij izpustov se najbolj približa ciljem pariškega dogovora in predvideva, da nam bo uspelo hitro in drastično omejiti izpuste toplogrednih plinov. Zmerno optimistični scenarij predvideva postopno zmanjševanje izpustov od sredine stoletja in njihovo ustalitev konec stoletja. Pri pesimističnem scenariju pa se večjih uspehov pri omejevanju izpustov ne predvideva,« pojasnijo na predstavitvi.
Spremembe temperatur
»Naraščanje temperature zraka se bo v Sloveniji v 21. stoletju nadaljevalo, velikost dviga pa je odvisna od scenarija izpustov toplogrednih plinov. Po optimističnem scenariju izpustov bo temperatura do konca stoletja v primerjavi z obdobjem 1981–2010 zrasla za približno 1,3 stopinje Celzija, po zmerno optimističnem scenariju za približno dve stopinji in po pesimističnem scenariju za približno 4,1 stopinje Celzija,« razložijo.
Nadalje pojasnijo, da bo dvig temperature močno povečal toplotno obremenitev poleti. »Po optimističnem scenariju se bo povprečno število vročih dni v Sloveniji, ko temperatura zraka preseže 30 stopinj, do konca stoletja povečalo za približno šest dni, po zmerno optimističnem scenariju za približno 11 dni, po pesimističnem scenariju pa za približno 27 dni. V vseh scenarijih izpustov se bosta povečali število in trajanje vročinskih valov. V primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov bomo imeli konec stoletja povprečno vsaj en vročinski val letno, ki bo po jakosti primerljiv ali hujši od vročinskega vala, ki smo ga imeli poleti 2003.«
Spremembe padavin
Strokovnjaki imajo tudi odgovor, ki predvideva, kako bo do konca stoletja s padavinami. Pravijo, da se bo višina padavin na letni ravni in pozimi po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju izpustov sredi ali konec 21. stoletja pri nas znatno povečala. »V primeru obeh scenarijev izpustov bo povprečno povečanje letnih padavin konec stoletja v primerjavi z obdobjem 1981–2010 do 20-odstotno,« povedo.
Pojasnijo še, da naj bi se padavine še bolj povečale pozimi, nekoliko bolj na vzhodu države. »Že v sredini stoletja se bodo v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 odstotkov, do konca stoletja pa bo v primeru pesimističnega scenarija izpustov tudi nad 60 odstotkov več zimskih padavin kot v primerjalnem obdobju. V ostalih letnih časih sta smer in velikost spremembe padavin zelo odvisni od scenarija izpustov in deloma modela, spremembe pa so večinoma manjše od naravne spremenljivosti padavin.«
