S starši k notarju
Dogovor o preživljanju staršev se uredi v obliki notarskega zapisa. Tiste, ki se komaj prebijajo skozi življenje, moti, da je za tak zapis treba odšteti 60 evrov.
Tako kot morajo do polnoletnosti za svoje otroke skrbeti starši, morajo pozneje za preživetje staršev skrbeti otroci, pravi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Kar nekaj je Slovencev, ki se ne zavedajo, kaj to v resnici pomeni, oziroma se z odločbami tega zakona največkrat spoznajo šele, ko kateri od staršev potrebuje oskrbo v domu, a za to nima dovolj sredstev. V tem primeru morajo razliko poravnati otroci.
Plačajo vsi otroci
Na spletu smo zasledili tudi sledeč zapis: »Mama prejema pokojnino borih 330 evrov. Oddala je vlogo za prejem varstvenega dodatka, a so jo na CSD zavrnili in plačevanje le tega naložil meni in bratu. Kako je to mogoče? Jaz sem nezaposlena in komaj preživljam sebe in svoje otroke.« Zakon pravi, da otroci prevzamejo preživljanje staršev le, če imajo za to dovolj sredstev. Če imajo starši več otrok, se obveznost preživljanja razdeli med vse. Glede na prihodke in premoženjsko stanje se preživnina usklajuje enkrat letno.
Notarski zapis ali tožba
Do varstvenega dodatka, ki je namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju, so upravičene osebe, ki prejmejo manj kot 465,71 evra mesečno.
O preživnini, ki jo je polnoletni otrok zavezan plačevati staršem, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Otroci sami izberejo način preživljanja staršev: lahko jim plačujejo preživnino, jih vzamejo k sebi v preživljanje ali poskrbijo za njihovo preživljanje na drug način. Starši lahko iz pomembnih razlogov, kot je denimo namestitev v domu ostarelih, celo zahtevajo, da se jim preživnina določi v denarju. Če otroci in starši ne uspejo skleniti takega sporazuma, lahko starši otroka tožijo za določitev preživnine. Država je šla pri ureditvi celo tako daleč, da če do sporazuma ne pride in starši otrok ne tožijo, država revnim staršem ne dodeli varnostnega dodatka.
Kjer ni, se ne da vzeti
Otroci sicer lahko dokažejo, da niso zmožni preživljati svojega starša, denimo če so sami prejemniki denarne pomoči oziroma imajo nizke dohodke, ki minimalno presegajo cenzus za denarno pomoč za njihovo družino. Iz česar izhaja, da svoje družinske člane težko preživljajo – prednost pred preživljanjem staršev ima namreč preživljanje svoje družine. Veliko zapletov je v družinah, v katerih so živeli ločeno in v katerih eden ali oba starša svojih obveznosti do otrok niso izpolnjevali, kot bi morali. Tudi v tem primeru se preživljanju staršev ni mogoče izogniti, razen če eden od staršev ni plačeval preživnine.
