Novice Svet24

STA

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) nam je na poizvedbo, zakaj dohodki in premoženje javnih funkcionarjev niso objavljeni na njihovi spletni strani, kot je predvideno v zakonu, odgovorila, da je ročna obdelava podatkov »skoraj nemogoča«.

»Določba omenjenega člena (46. člena ZIntPK, op. p.) se ne izvaja, saj je komisija že v času prejšnjega senata ob pripravi podatkov za javno objavo naletela na težave, ki jih samostojno, torej brez sodelovanja s samimi zavezanci, težko razreši,« so nam pojasnili na KPK.

Problem nastane, ker zavezanci, v tem primeru javni funkcionarji, ne znajo pravilno izpolniti elektronskega obrazca, ki bi ga na komisiji nato računalniško obdelali. »Pogosto je iz obrazcev za poročanje podatkov o premoženjskem stanju, ki jih zavezanci elektronsko posredujejo komisiji, razvidno, da pri njihovem navajanju podatkov prihaja do napak oziroma napačnega razumevanja samega obrazca in posledično nepopolno izpolnjenega obrazca,« so zapisali pri KPK.

Komisiji tako ostanejo le še ročno izpolnjeni obrazci, takšni, kot so jih javnosti pokazali politiki, ki so se sami odločili za njihovo razgrnitev. Med drugimi so to nedavno bili kandidati za župana Ptuja, pred njimi pa še poslanci Levice, ki so poslansko funkcijo opravljali v drugo.

Problem: premoženje v času opravljanja funkcije

Udari lahko vsaj po žepu
KPK je svoje zobe nazadnje pokazala na primeru desetih občinskih svetnikov v Trbovljah. Ti se niso izločili iz glasovanj, ko so glasovali za lastne kandidature v svetih javnih zavodov. KPK jih sme udariti le po žepu, to je takrat tudi storila.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) namreč v 46. členu določa javno objavo vrste podatkov, ki se nanašajo na premoženje funkcionarjev, a le za premoženje, pridobljeno v času opravljanja javne funkcije. Glede tega se je KPK pod vodstvom predsednika Borisa Štefaneca pred dobrim letom zapletla v manjši spopad z ministrstvom za pravosodje, tedaj pod vodstvom nekdanjega šefa KPK Gorana Klemenčiča.

Po poročanju Reporterja je KPK v novelo ZIntPK predlagala spremembo 46. člena na način, da bi omogočal »javno objavo premoženja vseh najvišjih javnih funkcionarjev, in ne zgolj sprememb v premoženjskem stanju v času opravljanja funkcije, ki jih zaradi zapletenih informacijskih postopkov niti ne morejo javno objaviti«, so zapisali v Reporterju.

Ministrstvo je v predlog novele nato dodalo stavek: »Ne glede na prejšnji stavek so javno dostopni le podatki, ki se nanašajo na premoženje, pridobljeno ali spremenjeno v obdobju opravljanja javne funkcije.« Iz te moke nato sploh ni bilo kruha, saj novele nikoli niso zares vložili v zakonodajni proces.

Res tako brezzobi tiger?

Danes imamo tako še vedno ZIntPK, kot ga je zakonodajalec nazadnje spremenil leta 2011. Ob tej spremembi je vanj tudi izrecno zapisal, da morajo biti ti obrazci posredovani elektronsko. Kršitelji se kaznujejo z globo med 400 in 1200 evri, so še zapisali. Štefanec tako razpolaga s kazenskimi določbami in ni tako brezzob tiger, kot bi se nemara rad prikazal.