Slovenska vlada je na današnji seji podprla globalni dogovor Združenih narodov o migracijah. Kot je po seji sporočil zunanji minister Miro Cerar, bo Slovenija decembra v Marakešu sodelovala pri njegovem sprejemanju. Po navedbah obrambnega ministra Karla Erjavca bo Slovenija k dogovoru pristopila brez pridržka.
Kot je poudaril Cerar, je to politični dokument, ki ne terja sprememb nacionalne zakonodaje in vsaki državi dovoljuje, da ohrani polno suverenost. Zavrnil je kritike opozicije na račun dogovora in poudaril, da je ta pozitiven, ker prinaša več možnosti, da bomo skupaj z drugimi preprečevali množične migracije, kakršnim smo bili priča leta 2015. Proti nezakonitim migracijam je namreč treba nastopiti skupaj in jih ne dovoliti, je poudaril.
Ni vzpostavljena nova kategorija migrantov
Glede odstopa Avstrije in Madžarske od dogovora je zunanji minister povedal, da je to posledica notranjepolitičnih razmer, ki jih ne želi komentirati. Je pa izpostavil, da je vlada prav zaradi teh spremenjenih okoliščin znova natančno pregledala dogovor. "Ugotovili smo, da ni nobenega razloga, da bi Slovenija odstopila od tega dogovora," je pojasnil Cerar. "Izstop teh držav ni v korist niti teh dveh držav niti celotne evropske niti globalne skupnosti," je še poudaril.
Dejal je, da dogovor ne vzpostavlja nobene nove kategorije migrantov in tudi pravice do migriranja ne opredeljuje kot temeljne človekove pravice. Poleg tega ločuje med legalnimi in nelegalnimi migracijami, je dodal.
Dogovor po njegovih besedah omogoča tudi boj proti vsem vrstam kriminala, naslavlja pa tudi vprašanje, kako preprečiti krize v državah izvora, se boriti proti podnebnim spremembam in ekonomskim razmeram, ki so vzrok migracij.
Javnost je Cerar v luči napovedanih protestov opozicije še pozval, naj ne naseda zastraševanju, ki ne temelji na resničnih dejstvih. Ta strah je po njegovih besedah "zelo škodljiv za Slovenijo".
Odziv politike
Predsednica SAB Alenka Bratušek je sicer pred koalicijskim srečanjem, ki je potekalo pred sejo vlade, ocenila, da vladi z odločitvijo ni treba hiteti, ampak lahko počaka na razpravo v DZ. "Pomembneje je, da Slovenija ostane na pravi strani in se ne obrača po vetru, ker je morda v tem trenutku nekaj populistično bolje slišati," je povedala.
Vodja poslancev SD Matjaž Han je po sestanku koalicije pojasnil, gre za globalni sporazum, v katerem ne obidemo ne naše ustave ne zakonov, ampak smo del širšega dogovora, je prepričan. Spomnil je, da je Slovenija schengenska država, prav je, da je "tudi suverena država in to sprejmemo ter gremo v Maroko ter s tem pokažemo, da lahko na to vplivamo tudi drugače".
Tudi namestnica vodje poslanske skupine SMC Janja Sluga je prepričana, da Slovenija zaradi dogovora ne bo postala migrantski žep prej, kot bi sicer. Dogovor je po njenem mnenju tisto, k čemur je Slovenija v preteklosti pozivala, torej h globalnemu dogovoru, glede na to, da smo v največjem migrantskem valu ostali sami.
Podporo DeSUS je napovedal tudi Erjavec, saj je zanje sprejemljiv in kot političen dokument ni zavezujoč. Strinjajo se, da je treba to razpravo odpreti na globalni ravni, saj težave migracij nobena država ne more rešiti sama.
Dogovor tudi po besedah profesorice mednarodnih odnosov z univerze v Ženevi Sandre Lavenex državam priznava pravico in suverenost, da regulirajo mednarodne migracije in se borijo proti nezakonitim migracijam. Tako ne izenačuje nezakonitih in zakonitih migracij ter ne določa globalne pravice do migriranja.
Skrbi držav, ki so napovedale, da ne bodo pristopile k dogovoru, da bi izgubile suverenost in da dogovor izenačuje nezakonite in zakonite migrante, po njeni oceni niso upravičene. Da dogovor izenačuje vse vrste migracij, so v minulih dneh trdili v opozicijski SDS.
V samem dogovoru je medtem po besedah Lavenexove zapisano, da ni pravno zavezujoč. Države bodo same odločile, kako bodo naslovile te cilje in tudi, katere bodo uresničile, je pojasnila.
To, da je politično zavezujoč, sicer pomeni, da če se bodo države v praksi držale določil v dogovoru in jih jemale tudi kot neko obveznost, je lahko dogovor podlaga za nastanek norme običajnega mednarodnega prava, pa je pojasnila mednarodna pravnica Vasilka Sancin.
Profesorica iz Ženeve je pojasnila, da dogovor v več določilih naslavlja tudi vprašanje vzrokov za migracije v izvornih državah. Opozicijska stranka NSi je sicer dogovor kritizirala, ker po njeni oceni ne naslavlja tega vprašanja.
Lavenexova je izpostavila pomanjkljivost, da nasilja in vojne kot vzrokov za prisilne migracije ne naslavlja najbolje. Ne opredeljuje, kako bi se s tem soočili v okviru mednarodnega sodelovanja, je dejala. Sancinova pa je kot pomanjkljivost izpostavila, da je dogovor "zelo okviren in zgolj predvideva, kakšne ukrepe naj bi države še sprejele".
O zadevi bo v petek razpravljal odbor DZ za zunanjo politiko, v sredo pa na izredni seji na zahtevo opozicije še celoten DZ. Cerar je dejal, da bo na obeh sejah znova pojasnil stališča vlade.
V opoziciji so opozorili, da bi vlada odločitev lahko sprejela šele po obeh sejah v DZ. Na MZZ so v zvezi s tem pojasnili, da gre za mednarodni akt, ki ni mednarodna pogodba. V skladu z zakonom o zunanjih zadevah se vlada s takšnimi akti seznani, postopek v DZ pa ni predviden. Tako ga vlada ni dolžna obveščati o sprejemanju tovrstnih aktov.
