Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice pravi, da je lov nepotreben in škodljiv za živali, naravo in ljudi. »Treba ga je čim prej ukiniti. Smo za Slovenijo brez lova,« pravijo. Njihovo stališče je, da se lovski lobi krčevito trudi javnost zavajati, da je lov v naši kulturni krajini potreben.
V zvezi s tem nam podrobneje razložijo, da po njihovem vedenju številni biologi in zoologi že javno opozarjajo, da narava na področjih brez lova sama uravnava prirastek in da je zato lov nepotreben.
Jezni kmetje
Svojo tezo, kot nam povedo, naslanjajo na znanstvene dokaze, češ da teh, ki bi trdili, da populacije živali zaradi urbanega okolja ni mogoče prepustiti naravnim zakonitostim, ni. »Dokazano je, da narava lahko uravnava naravno ravnotežje, tudi če gre za urbano področje. Študije strokovnjakov kažejo, da se prirastek živali uravnava glede na količino hrane v okolju in ga ni treba uravnavati z odstrelom,« pojasnijo.
A če vprašamo slovenske kmete, se z njimi ne bi strinjali, saj zaradi divjadi in zveri beležijo veliko incidentov. Pred kratkim se je volk spravil na ovce in govedo na območju Idrije. Prizor, ki ga je lastnik ugledal po tem, ko je obiskal svoje živali, je bil grozljiv. »Vse je bilo razmesarjeno. Volk je napadel telico in več ovc. Škode je za okrog 1000 evrov,« žalostno pravi.
Kmetje so ob tem škodnem primeru spet skočili pokonci in povedali, da so taki scenariji vse pogostejši in da naj pristojni nekaj ukrenejo v zvezi s tem. V mislih imajo uravnavanje prisotnosti divjadi in zveri v naravi. Potožili so tudi, da ne razumejo raznih povezovanj, ki propagirajo prepoved lova, saj to po njihovem mnenju ni smiselno.
Ni primerljivo
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice soočimo z izjavo kmetov. »Statistični podatki kažejo, da prostoživeče živali v Sloveniji letno v kmetijstvu povzročijo škodo, ki ne presega niti milijona evrov. Ta škoda je zanemarljiva v primerjavi s tisto, ki jo stori denimo neurje ali toča v nekaj minutah na majhnem območju, ko gre za večdesetmilijonske zneske,« nam predstavijo primerjavo.
Za boljše razumevanje tematike se obrnemo na Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki skrbi za naše gozdove in prosto živeče vrste v njem. Z nami govori ZGS Miha Marenče, ki nam najprej želi pojasniti, kaj bi se zgodilo, če bi, tako kot predlaga društvo za osvoboditev in pravice živali, ukinili lov. »Če pri divjadi in velikih zvereh ne bi izvajali odstrela, bi v nekaj letih ostali brez kmetijstva. Živali bi zahajale v naše hleve, na obdelovalne površine, med odpadke. Si predstavljate tako življenje?« je vprašanje, ki nam ga zastavi uvodoma.
Ekstremistično stališče
Izpostavi, da zato težko razume nevladne organizacije, ki zagovarjajo stališče, da bo narava vse uredila sama. »Gre za ekstremistično stališče. Treba je vedeti, da pristojne ustanove vključno z našim zavodom zelo dobro poznajo dinamiko dogajanja v ekosistemu vključno s populacijami živalskih vrst – od divjadi do zavarovanih vrst. Zato vse, vključno z odstrelom, deluje v smeri, ki pomaga ohranjati sobivanje človeka z naravnim okoljem, hkrati pa ne ogroža obstoja populacij oziroma njihovega življenjskega okolja,« izpostavi.
On na vse skupaj gleda zelo življenjsko. »Ponekod v svetu, kjer so veliki površinski ekosistemi, na katere človek praktično ne vpliva toliko z aktivnim delovanjem, narava res vse bolj ali manj uravnava sama. Pri nas, v Evropi, pa gre za razdrobljeno kulturno pokrajino, v kateri se prepletajo od človeka obdelane površine in gozdovi. Če želimo aktivno upravljati te površine, moramo z vidika divjadi in velikih zveri pač načrtovati tudi odstrel v populacijah prostoživečih vrst živali,« razloži Marenče.
