Seja, na kateri je britanska vlada razpravljala o dogovoru z Brusljem o brexitu, se je močno zavlekla in je trajala več kot pet ur, po njej pa je premierka namesto sprva načrtovane novinarske konference imela le kratko izjavo.
"Skupna odločitev kabineta je, naj se vlada strinja z osnutkom dogovora," je dejala Mayeva in dodala, da je dogovor najboljše, kar so lahko izpogajali.
"Razum in srce mi pravita, da je to odločitev, ki je v najboljšem interesu celotnega Združenega kraljestva," je dejala britanska premierka in poudarila, da je to tudi odločitev, ki gre v korak s tistim, za kar so se Britanci odločili na referendumu.
A vsi v vladi, kot poročajo britanski mediji, niso tako zadovoljni z dogovorom. Slišati je govorice o tem, da bi lahko nekateri ministri odstopili ali da bi se morala premierka soočiti z glasovanjem o nezaupnici.
Tudi Mayeva, ki naj bi v četrtek znova nastopila v parlamentu, je dala vedeti, da jo čakajo težke preizkušnje. "Vem, da so pred nami težki dnevi," je dejala in dodala, da je "povsem razumljivo", da bo dogovor deležen natančnega ocenjevanja.
Dogovor bo namreč moral potrditi tudi britanski parlament, predvidoma v začetku decembra, pri čemer premierka ne more računati niti na glasove vseh konservativnih poslancev, naklonjeni mu niso niti severnoirski unionisti (DUP), s pomočjo katerih si konservativci v parlamentu zagotavljajo večino. Mayeva bo tako morala dobiti podporo dela opozicijskih laburistov, čeprav je njihovo vodstvo dalo vedeti, da premierke ne bodo reševali.
Če Mayeva v parlamentu ne bo dobila podpore za dogovor z Brusljem, bi utegnila pasti njena vlada ali pa bi Velika Britanija konec marca prihodnje leto EU zapustila brez dogovora, kar bi pomenilo, da bi se čez noč pretrgale povezave z doslej najmočnejšim trgovinskim partnerjem.
Varovalka
Vsebina dogovora še ni bila razkrita, a po poročanju britanskih medijev, ki se sklicujejo na vladne vire, dogovor predvideva začasno rešitev, s katero bi meja med Irsko in Veliko Britanijo ostala odprta, če London in Bruselj do konca leta 2020 ne bi dosegla novega trgovinskega dogovora. T. i. varovalka zdaj predvideva, da bo Velika Britanija začasno v celoti ostala del carinske unije tudi po izteku prehodnega obdobja. Vključuje tudi dodatna določila za Severno Irsko glede carin in regulacij.
Potem ko je britanska vlada sporočila svojo odločitev, naj bi pred novinarje v Bruslju ob 21. uri stopil tudi vodja evropskih pogajalcev Michel Barnier.
V pogajanjih dosežen odločilen napredek
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je po Twitterju sporočil, da je v pismu članicam EU priporočil, naj potrdijo, da je dosežen "odločilen napredek". Ocena o "odločilnem napredku" je potrebna za sklic izrednega vrha o brexitu, ki naj bi zapečatil dogovor.
Predsednik komisije je to sporočil kmalu zatem, ko je britanska premierka v Londonu naznanila, da je njena vlada podprla osnutek sporazuma o brexitu, in ob začetku novinarske konference glavnega pogajalca EU o brexitu Barnierja, ki je v Bruslju pojasnil dogovor.
EU je danes tudi objavila osnutek celotnega ločitvenega sporazuma, ki šteje 585 strani in je na voljo na spletni povezavi https://ec.europa.eu/commission/sites/betapolitical/files/draft_withdrawal_agreement_0.pdf.
Sporazum, ki pokriva vprašanja pravic državljanov, finančne poravnave in meje na irskem otoku ter prehodno obdobje, med drugim vključuje vzpostavitev enotnega carinskega območja med EU in Združenim kraljestvom, dokler ne bo dogovora o prihodnjih odnosih.
Barnier se bo v četrtek zjutraj sestal s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, s katerim bosta predvidoma ob 8.10 tudi podala skupni izjavi. Od Tuska se pričakuje sklic izrednega vrha o brexitu. Omenja se, da naj bi bil 25. novembra.
Zgodba sicer še ni končana, saj morajo dogovor potrditi še britanski parlament, Evropski parlament in Svet EU. Ključno je vprašanje, kakšna usoda čaka dogovor v britanskem parlamentu.
