Nekaj Slovencev se je zgrozilo nad statistiko preletov nad našo državo. V zadnjem letu je namreč število teh na moč poskočilo. Govori se o rekordih. Na več spletnih mestih se je v zvezi s tem vnela vroča debata.
»Že sicer velja, da je med nami toliko onesnaževalcev, zdaj pa se povečuje še živahnost prometa v zraku in tudi tu so izpusti. Kam gre ves ta strup?« se sprašuje eden od zaskrbljenih državljanov. Spet drugi se zdaj, ko je zima, kar pomeni tudi več trdnih, zdravju škodljivih delcev v zraku, sprašuje, koliko sploh k onesnaženju prispevajo preleti letal oziroma njihovi izpušni plini. »Zakaj tega nihče ne problematizira?« izpostavi. Pri tem gre omeniti podatek, da je letos kontrola zračnega prometa samo do konca septembra zabeležila toliko preletov nad Slovenijo, kot jih je bilo lani v vsem letu.
Tematiko nam pomaga razumeti Matevž Lenarčič, pilot, alpinist, fotograf in avanturist, ki je doslej z ultralahkim letalom že večkrat obletel svet; v enem od teh podvigov je meril tudi koncentracije črnega ogljika, ki je pomemben zaradi podnebnih sprememb – je drugi najpomembnejši povzročitelj segrevanja planeta in močno vpliva na zdravje.
Čemu gre pripisati tako povečanje preletov in kaj je vaše mnenje, ker bo prihodnost gotovo prinesla še višje številke; bo treba kmalu razmišljati o omejitvah letalskega prometa? Ne samo na zaradi onesnaženja, ampak tudi na račun »kaosa« v zraku?
Povečanje letalskega prometa je po mojem mnenju zgolj posledica našega načina življenja, ki ga določajo liberalni kapitalizem s prostim trgom, globalno trgovino, tekmovalnostjo na vseh področjih, ustvarjanje gospodarske klime, kjer je BDP glavno gonilo družbe, ustvarjanje inovativnih, a največkrat nepotrebnih novih produktov, ki z nizkimi cenami posegajo v naše omejene dohodke; poceni turistični aranžmaji, nizkocenovne letalske družbe, potrošniško vzdušje silijo vse nas v osmišljanje življenja s količino materialnih stvari, facebook doživetij ... Vsi smo na vlaku ali letalu smrti, v »samomorilski« spirali, ki se ne more končati drugače kot s kolapsom kvalitetnega življenjskega okolja. Povečan letalski promet je torej neposredna posledica naše nezmožnosti upora proti sistemu, ki uničuje vse razen vrha ekonomske piramide. Podobni smo žabam, ki se prostovoljno skuhajo, če temperatura vode v loncu dovolj počasi narašča. Za zdaj pretiranega kaosa v zraku ni, saj bi bilo ob tolikšnem prometu veliko več nesreč, ki pa jih je še vedno relativno malo. S povečano avtomatizacijo postopkov letenja in kontrole je še vedno rezerva za povečanje prometa, kar je za naše okolje seveda zelo slabo.
Tudi sami ste v okviru svojih letalski podvigov merili kakovost zraka. Ali je skrb državljanov, ki imajo pomisleke glede onesnaženja zaradi vse pogostejših preletov, torej upravičena?
Na naših globalnih poletih in meritvah v okviru projekta GreenLight WorldFlight 2012–2022 raziskujemo onesnaženje ozračja s črnim ogljikom v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan (dr. Griša Močnik in dr. Luka Drinovec) ter podjetjem Aerosol iz Ljubljane. Veliko črnega ogljika nastane tudi pri izgorevanju letalskih motorjev, ki je najbolj problematično za naše zdravje pri vzletanju in pristankih, na preletih na velikih višinah pa nekoliko manj, saj se v ozračju močno razredči. Veliko večji vpliv na naše zdravje ima črni ogljik, ki nastane zaradi našega načina življenja (individualna kurišča na biomaso in promet).
Kakšno je torej vaše stališče do letal kot onesnaževalcev?
Glede na koncentracijo poletov, ki še vedno skokovito narašča, je vpliv na globalno onesnaženje atmosfere ogromen. Letalski promet bi morali nujno omejiti, vendar je to povezano z globalno spremembo družbeno-ekonomskega sistema. Takšen dogovor pa je po mojem mnenju nemogoč, saj se odločitve sprejemajo v krogu ljudi, kjer je odstotek psihopatov izjemno velik. Nekaj pozitivnega vpliva na izboljšanje lokalnega okolja je uvedba električnih, hibridnih pogonov v letalstvu, vsaj za faze vzletanja, vendar to še ne bo prav kmalu.
Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi bilo predvsem problematično onesnaženje, ki »nastaja« na letališčih, kjer izvajajo letalske šole. To drži?
Letalske šole, vsaj v Sloveniji, so zelo majhne, z relativno malo poletov. Šolanje navadno poteka na dvo- ali štirisedežnih letalih. Moderno dvosedežno letalo ima izpuste, primerljive osebnemu avtu. Glede na zelo majhno število poletov v primerjavi z osebnimi avti ali kurišči na ogljična goriva, katerih izpusti ostajajo v prizemni plasti, imajo letalske šole gotovo minimalen vpliv na kvaliteto zraka. Verjetno je bolj moteč hrup, ki ga povzročajo šolska letala, ki vzletajo in pristajajo. V urbanem svetu je pač tako, da se hrupu ne da izogniti. Nekatere moti letalski motor, druge traktor ali kombajn na njivi, tretje cerkveni zvon, četrte pa glasna muzika na veselicah ali sosedov radio. Od vseh naštetih imajo striktne predpise o hrupu in tudi nadzor samo letala.
Kaj je torej vaše osrednje sporočilo?
Za konec bi rad dejal, da ne iščimo krivcev za slabo okolje zunaj lastnih dvorišč. Trgovski sistemi, letalske družbe, korporacije, profesionalne športne združbe … zgolj izkoriščajo našo neumnost in voljnost prenosa naših skromnih sredstev v njihove nenasitne žepe. Naš realni vpliv na okolje se konča v krogu naših znancev, prijateljev, sorodnikov, vendar je kljub temu ogromen.
