JEZIČEK NA TEHTNICI

Zakaj Erjavec postavlja ultimate in zakaj ga Bratuškova pri tem podpira?

Luka Tetičkovič
10. 11. 2018, 19.09
Posodobljeno: 10. 11. 2018, 19.19
Deli članek:

Stranka Desus podporo predlogu sprememb zakonov za dvig minimalne plače in glede denarne socialne pomoči pogojuje z ureditvijo statusa upokojencev v skladu z zavezo v koalicijski pogodbi.

STA
Erjavec je izkoristil zavezo koalicije Levici glede dviga minimalne plače. Če mu ne izpolnijo zahtev, bi lahko padla koalicija.

Predsednik stranke Desus in minister za obrambo Karl Erjavec ne bo podprl dviga socialne podpore in minimalne plače, če temu ne bo sledil tudi dvig upokojenskih transferjev. Konkretno: usklajevanje pokojnin, povišanje regresa in izboljšanje vdovskih pokojnin.

Erjavec je opozoril še na koalicijsko zavezo o skrajševanju čakalnih dob v zdravstvu in vzpostavitvi demografskega sklada, obe temi se vlečeta že iz prejšnjega mandata. Gre za vprašanji, ki neposredno zadevata starejše volilno telo – predvsem demografski sklad se omenja kot rešitev za starajočo se populacijo, ki vse bolj obremenjuje obstoječi pokojninski sistem.

Po koalicijskem srečanju v sredo sta se na pogoje Desusa dokaj kritično odzvala vodja poslancev SD Matjaž Han in vodja poslancev SMC Igor Zorčič. Han je spomnil, da ima država le eno vrečo denarja, in »če bo vsaka stranka začela pogojevati vsako zadevo, bomo hitro končali to zgodbo«.

STA
Han (SD) je kritičen do Erjavčevega pogojevanja.

S »podporo« Erjavcu pohiteli v SAB

Erjavčev angažma pa ni šel mimo Stranke Alenke Bratušek (SAB), ki že nekaj časa drži lonček ob upokojenskih tematikah. V SAB prav tako poudarjajo, da je treba denar enakomerno porazdeliti med vse skupine. Generalni sekretar Jernej Pavlič je tako spomnil na zaveze za upokojence, in sicer za dvig odmernega odstotka in regres v dveh višinah. S tem bodo povezovali pogovore glede novele zakona o izvrševanju proračuna, socialnih dodatkov, minimalne plače in pogajanj z javnim sektorjem.

Zakaj?

SAB je po mnenju političnih analitikov preboj v parlament uspel prav na račun Erjavčevega Desusa. »Obe stranki se zavedata, da populacija upokojencev predstavlja skupino potencialno zvestih volivcev, predvsem volivcev, ki redno hodijo na volitve. V tem smislu nagovarjanje tega dela prebivalstva in usmerjenost na vsebine, ki zadevajo upokojence, predstavljata dobro politično strategijo,« sklepa Alem Maksuti, svetovalec za politično komuniciranje.

»To je v Sloveniji pomembno, ker se na ta način stranki Desus in SAB poskušata ločiti od aproksimativno najbližjih strank, na tako imenovani levici (SD, SMC, LMŠ, Levica), ki so jim obenem tudi največja konkurenca. Obe stranki se tega zavedata. Preprost izračun števila glasov, potrebnih za izvolitev v državni zbor, ti pokaže, da je nekaj 10.000 glasov smiselno najti med več kot 600.000 upokojenci,« ugotavlja Maksuti.

Edina strategija, ki je Erjavcu ostala

»Vztrajanje pri izenačevanju pravic upokojencev s premiki na področju socialne politike je dobra oziroma edina strategija, ki Desusu še ostane,« opaža Maksuti, »koliko bodo pri tem uspešni, bo pa pokazal čas oziroma naslednje volitve.«