Minister za okolje in prostor Jure Leban je letos sprožil javno razpravo o odpadnih nagrobnih svečah, ki škodljivo vplivajo na okolje. Samo z nagrobnimi svečami se je po njegovih besedah lani ustvarilo kar tri tisoč ton odpadkov.
Potrošniki so tem opozorilom prisluhnili. V podjetju Candleplast so opazili zmanjšanje prodaje do 20 odstotkov. V podjetju Pax sicer zmanjšanega zanimanja niso opazili, so pa zaznali večje zanimanje kupcev za sveče, ki manj obremenjujejo okolje. Gre za sveče na tekoči vosek, ki gorijo dlje časa kot parafinske in posledično proizvajajo manj odpadkov.
Na ljubljanskem pokopališču Žale letos niso opazili »bistvenega zmanjšanja števila sveč na grobovih, vendar je to zgolj naša subjektivna ocena«, nam je dejal direktor družbe Žale Robert Martinčič.
Nagrobne sveče niso dolga tradicija
Sveče so bile nekoč draga reč. Pred industrijsko revolucijo in odkritjem pridobivanja parafina iz ogljikovodikov so bile izdelane predvsem iz živalskega loja, le dražje so bile iz čebeljega voska. Posledično so se prve uporabljale v gospodinjstvih, vendar le z namenom osvetljevanja prostorov. Druge, iz čebeljega voska, pa so bile priljubljene v bogoslužju, saj v nasprotju z lojnimi svečami pri izgorevanju niso povzročale dima in neprijetnih vonjav.
»Nagrobna sveča je nedaven pojav, popularna je postala šele v drugi polovici 20. stoletja, ko se je povečal materialni standard ljudi, zato so se sveče lahko prenesle iz cerkvenega okvirja, kjer so se ob njih poslavljali od umrlih,« pojasnjuje Mateja Habinc, docentka za etnologijo Slovencev na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Tradicija nagrobnih sveč po besedah Habinčeve izvira iz krščanstva, pri čemer se navezuje na predkrščanska varovanja – sveča simbolizira »luč, ki umrlemu pomaga na poti v onostranstvo«. Se pa pri tem Habinčeva sprašuje, ali mora nagrobna sveča res obstajati v takšni obliki, kot jo poznamo – kot sama opaža, parafin ni problematičen odpadek, problematična je plastična embalaža.
Odpadne sveče morajo predelati sami
Odgovora na to vprašanje nam ni uspelo najti, so nas pa svečarska podjetja napotila na uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki jim nalaga, da jih predelujejo na lastne stroške. »Na pokopališču Žale odpadne nagrobne sveče zbiramo v 135 zabojnikih, ki so namenjeni samo zanje,« razlaga Martinčič. Odpadne sveče nato prevzamejo podjetja za odvoz, ki jih dostavijo podjetjem za predelavo. Žale so v preteklih letih v nadaljnjo predelavo oddale po 150 ton odpadnih sveč na leto. Pri tem ocenjujejo, da slaba polovica teh odpadkov nastane ravno v času 1. novembra.
