Sveže obnovljen mestni trg sicer občanom daje občutek, da živijo v urejenem in varnem mestu, toda podatki o številu delovno aktivnih in brezposelnih prebivalcev povedo več o kraju, kjer prebivamo. O kvaliteti življenja veliko pove tudi to, kakšne so plače po posameznih občinah, kako je z demografijo in staranjem prebivalstva, kakšen je delež kmetijskih zemljišč v uporabi, kakšno cestno omrežje imajo občine, kje imajo največ vozil na prebivalca, kje je največ obsojenih in kje najraje nočijo turisti.
Bogatejši zahod
Med občinami z najvišjim deležem delovno aktivnih prebivalcev, torej tistih, ki so zaposleni ali samozaposleni, so v ospredju predvsem občine zahodnega dela države, medtem ko je nezaposlenost še vedno največja težava občin severovzhodne Slovenije. Prav za slednje so značilne tudi najnižje povprečne neto plače. Po stopnji brezposelnih je po lanskih podatkih v najslabšem položaju občina Dobrovnik z 20,9-odstotnim deležem, sledile so ji občine Lendava, Kočevje, Rogašovci, Črenšovci in Hodoš. Med mestnimi občinami so najnižjo stopnjo brezposelnosti lani beležili v Novi Gorici (8,6 odstotka), Novem mestu in Kranju (oba po 9,1 odstotka), najvišjo pa v Mariboru (15,5) in Murski Soboti (17,4). Po podatkih o najvišje izplačanih neto plačah je daleč na prvem mestu občina Cerklje na Gorenjskem, na drugem mestu je Ljubljana s 1197,56 evra, na tretjem pa Novo mesto. Okoli 800 evrov je tako znašala plača v občinah Tabor, Poljčane, Oplotnica in Rečica ob Savinji, manj kot 800 evrov pa v Kostanjevici ob Krki, Gornjih Petrovcih in Osilnici.
12-letni demografski razkorak
Povprečna starost prebivalstva v slovenskih občinah se giblje od 50,6 leta, kolikor ta znaša v Kostelu, in 50,4 leta v Hodošu pa do 38 let v Komendi in 38,3 leta v občini Gorenja vas - Poljane. Povprečna starost prebivalcev Slovenije je sicer okoli 43 let. Razmeroma mladi so še v Škocjanu, Benediktu, Lukovici in Moravčah. Med mestnimi občinami pa so najstarejši v Murski Soboti (46 let) in najmlajši v Novem mestu (41,8 leta). Najmanjši delež najmlajših prebivalcev (torej starih do 14 let) ima pomurska statistična regija, in sicer 13 odstotkov. Visoke deleže najmlajših pa imajo Gorenjska, jugovzhodna Slovenija in osrednjeslovenska regija. Delež več kot 80 let starih prebivalcev je bil v letu 2016 največji v goriški statistični regiji, kjer je dosegel šest odstotkov. V razmerju med moškimi in ženskami večinoma ni večjih razhajanj. Ženske najbolj prevladujejo v Dobju, Dobrovniku in Mengšu (blizu 52 odstotkov), največja prevlada moških pa je občini Zavrč. Tam je razkorak med spoloma tudi največji – skoraj 62 odstotkov je moških in 38 odstotkov žensk.
17 mrtvih krajev v Kočevju
V Sloveniji je po podatkih Sursa z začetka leta 2018 natanko 6035 naselij, pri čemer je 57 od teh trenutno nenaseljenih, od tega kar 17 v občini Kočevje. Največje naselje je sicer Ljubljana, ki meri 163,8 kvadratnega kilometra, v njej pa je v začetku leta živelo 280.940 prebivalcev. Če bi vse prebivalce Slovenije enakomerno porazdelili po vseh 6035 naseljih, bi v vsakem izmed njih živelo 342 prebivalcev. V vsakem naselju bi se v povprečju lahko sprehodili po dveh ulicah, na vsaki hišni številki pa bi v povprečju živelo 3,7 prebivalca.
Kmetovanje je dejavnost vzhoda
Delež kmetijskih zemljišč v uporabi je definiran kot razmerje med površino kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi, in vseh kmetijskih zemljišč v posamezni občini. Kmetijska zemljišča v uporabi so pri tem njive, vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki, oljčniki, vinogradi, drevesnice, trsnice in matičnjaki, ki jih obdelujejo kmetijska gospodarstva, pri čemer lastništvo ni pomembno. Na splošno gledano je največji delež razpoložljivih kmetijskih zemljišč v uporabi v občinah vzhodnega dela Slovenije, najmanjši delež pa na jugovzhodu in severozahodu države. Največji delež razpoložljivih kmetijskih zemljišč uporabljajo v občini Odranci, in sicer 68,3 odstotka vseh v občini, najmanjši delež pa v občini Osilnica, kjer je v uporabi vsega 3,8 odstotka kmetijskih zemljišč.
Največ cest imajo na Obali
Kazalec gostote cestnega omrežja prikazuje dolžino državnih in občinskih cest v občini na celotno površino občine v letu 2017. Glavni dejavniki, ki vplivajo na gostoto cestnega omrežja, so gostota prebivalstva, razpršenost poselitve in teren. Med občinami z največjo gostoto cestnega omrežja Izoli (4,76 kilometra cest na en kvadratni meter) sledijo občine Miklavž na Dravskem polju (4,73), Zavrč (4,71), Maribor (4,53), Cirkulane (4,21), Šmartno ob Paki (4,2) in Ljubljana (4,19). Občini z najmanjšo gostoto cestnega omrežja pa sta poleg bovške še Bohinj (0,44 kilometra na kvadratni kilometer) in Jezersko (0,54).
Trzinci imajo skoraj tri avtomobile na hišo
Število osebnih avtomobilov na povprečno gospodinjstvo je največje v občini Trzin, kjer imajo kar 2,65 avtomobila na gospodinjstvo, najmanjše pa v občini Ankaran z le 0,44 avtomobila na gospodinjstvo, enako velja tudi za povprečno število avtomobilov na prebivalca. Konec leta 2017 je bilo sicer v Sloveniji registriranih 1,117.935 osebnih vozil, največ (150.715) v mestni občini Ljubljana, najmanj pa v občini Hodoš (152), kažejo podatki državnega statističnega urada. Slovenija se uvršča med države EU z največjim porastom lastništva osebnih avtomobilov v zadnjih desetletjih.
Turisti imajo najraje Piran
V Sloveniji je lani največ turističnih nočitev naštela občina Piran, skupno 1,64 milijona. Sledita mestna občina Ljubljana, kjer so lani našteli 1,54 milijona nočitev, in občina Bled z dobrimi 907.000 nočitvami. Gorske občine, skupno jih je 35 in med njimi je tudi blejska, so lani tako skupaj zabeležile 3,4 milijona turističnih nočitev. Štirinajst zdraviliških občin, med njimi brežiška, pa je naštelo 3,3 milijona nočitev. Število turističnih nočitev v Sloveniji narašča od leta 2010, ko smo v državi našteli 8,9 milijona nočitev. V letu 2016 so turisti ustvarili 11,2 milijona nočitev, lani že 12,59 milijona nočitev, kažejo podatki državnega statističnega urada.
Največ obsojencev v Ljubljani in Hodošu
Pogled na število obsojenih prebivalcev po občinah ni presenetljiv, saj pri tem prednjačijo največje, kot sta Ljubljana in Maribor. Če vzamemo v obzir število obsojenih na tisoč prebivalcev, pa je slika drugačna. Leta 2016 je bila tako na vrhu občina Hodoš s 13,4 obsojenega na tisoč prebivalcev ob slovenskem povprečju 3,4 obsojenega na prebivalca. Po podatkih republiškega statističnega urada je bilo v Sloveniji lani obsojenih 6252 polnoletnih, 269 mladoletnih in 43 pravnih oseb, kar pomeni, da je bilo pravnomočno obsojenih 3,2 osebe na tisoč prebivalcev. So pa tudi občine, kjer v letu 2016 niso imeli nobenega obsojenca. Takšni primeri so Dobje, Jezersko, Kostel, Loška dolina, Ribnica na Pohorju in Solčava. Ta stopnja je bila najvišja v jugovzhodni Sloveniji, najnižja pa v zasavski in primorsko-notranjski statistični regiji.
