Mestna občina Ljubljana oziroma njen Javni stanovanjski sklad ima trenutno na voljo z 4216 stanovanjskih enot. Glede na prijave, ki prispejo na razpise, in na nekatere ocene, ki so jih zbrali na Ministrstvu za okolje in prostor, bi jih za zadovoljitev vseh potreb potrebovali skoraj še enkrat toliko. Čeprav se mestne oblasti trudijo z rednimi razpisi zagotavljati vsaj minimalno število neprofitnih najemniških stanovanj, je, zaradi nekaterih napak v preteklosti, nemogoče pričakovati, da bi se stanje izboljšalo.
Grehi iz preteklosti
Kot pravijo na MOL, je primanjkljaj najemnih stanovanj posledica razprodaje javnih najemnih stanovanj ob osamosvojitvi in ukinitve sistemskega finančnega vira za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. »Že leta se trudimo odpraviti pomanjkanje s pridobivanjem stanovanj z gradnjami, nakupi stanovanj na trgu, pridobivanjem stanovanj v okviru javno-zasebnega partnerstva, rentnimi odkupi.« so nam še sporočili z ljubljanskega magistrata.
Neomejeno čakanje
Razpisi, ki jih objavlja Javni stanovanjski sklad MOL, potekajo sicer dokaj redno, a tudi po tem, ko so rezultati razpisov objavljeni, čakanje na streho nad glavo še ni končano. Prednostna lista s 16. razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je bila objavljena marca leta 2015. In kar nekaj je družin in posameznikov, ki so bili nanjo uvrščeni, pa še vedno čakajo na stanovanje. Na MOL pojasnjujejo, da je v čakalni vrsti s 16. in 17. razpisa trenutno 239 ljudi, vzporedno z njimi pa bodo stanovanja dobili tudi tisti, ki so bili izbrani na prvem javnem razpisu za dodelitev namenskih najemnih stanovanj za mlade. Čakalno dobo ocenjujejo na tri leta, ob tem pa pojasnjujejo, da čakalna doba zakonsko ni omejena. Dobra tolažba za tiste v čakalni vrsti je, da so upravičeni do subvencije najemnine, kar pomeni, da jim občina pomaga pri plačilu tržne najemnine, dokler ne dobijo stanovanja z neprofitno najemnino.
Kje bodo stanovanja?
Slaba stran čakanja je tudi v tem, ker tisti, ki so uvrščeni na prednostno listo, ne vedo, kje bo stanovanje, ki jim ga bo občina ponudila. Trenutno je v izvedbi ali razvoju več projektov, katerih skupni izplen naj bi bil kar 1439 stanovanj. Poleg tega je še nekaj projektov, ki jih na MOL uvrščajo v kategorijo pogojno, 100 stanovanj pa naj bi pridobili še na trgu, tako bi se lahko število povišalo na 1629 stanovanj. Trenutno največji projekt, ki je v izvedbi, je soseska Polje IV, med tistimi, ki so v razvoju, pa Povšetova in Novo Brdo. Poleg omenjenih projektov jih je nekaj šele v začetnih fazah (Stanežiče, Rakova Jelša III ...) zato o njih na MOL še ne govorijo preveč naglas.
Nova zakonodaja
Več najemnih stanovanj na bi na trg prišlo tudi prek republiškega stanovanjskega sklada, ki naj bi, kot je predvideno v stanovanjskem programu za obdobje 2015–2025, opustil gradnjo stanovanj za prodajo in postal krovna organizacija za ureditev najemniškega trga. Stanovanjski zakon, ki naj bi v kratkem romal v javno razpravo, sprejet pa bi bil lahko konec naslednjega leta, bo močno spremenil pojmovanje najemnin, kot smo jih poznali do zdaj. Kot smo že pisali, se poslavljajo neprofitne najemnine in se uvajajo stroškovne, ki naj bi poskrbele, da se bo stanovanjski fundus lažje obnavljal in širil. Poleg večjega izplena na račun najemnin pa si v javni stanovanjski skladi želijo tudi trajen sistemski vir sredstev za stanovanjsko gradnjo. Omejitve vidijo tudi strogih merilih zadolževanja, ki so določena v Zakonu o javnih skladih.
Koliko denarja?
Poleg 4000 stanovanj, ki naj bi jih manjkalo zgolj v Ljubljani, naj bi na državni ravni pogrešali še okoli 5000 stanovanj, torej skupaj kar okoli 9000. Da bi zapolnili to ogromno vrzel, bi bilo po ocenah strokovnjakov potrebnih kar okoli 900 milijonov evrov. Prav zaradi tako enormne številke je jasno, da zgolj strokovne najemnine ne bodo rešile težav, in stanovanjski skladi si želijo, da bi se gradnja financirala neposredno iz državne malhe. Vprašanje je seveda, od kod vzeti. Prvi vir bi bil lahko prihajajoči nepremičninski davek, mnogi pa bi raje videli, da se vrne kar ureditev, ki smo jo poznali v nekdanji skupni državi, ko se je gradnja financirala iz plač.