Potem ko je leta 2012 povišan pretok reke Drave vse ujel malce nepripravljene in povzročil za nekaj 100 milijonov evrov škode, so tudi danes odgovorni malce na trnih. Vendar so danes do zaključka redakcije aktivirali samo civilno zaščito v Dravogradu in Vuzenici.
- Brane Gregorčič: Najvišja stopnja ogroženosti nikakor ni pretirana
- Morje že poplavlja dele Obale; dvigne se lahko za 40 centimetrov
Oskrbeli so ju s 1500 protipoplavnimi vrečami iz državnih zalog, njihovi kolegi na območju Maribora in Ptuja pa so se do večera o razmerah samo še obveščali. »Tam imamo alarmni sistem za Dravo, ki že vrsto let deluje zelo dobro,« je pojasnil Srečko Šestan iz civilne zaščite.
Na Ptuju in v Mariboru še mirni
V območnih civilnih zaščitah na Ptuju in v Mariboru zagotavljajo, da so na morebitne nevšečnosti pripravljeni. Kot je za STA povedal poveljnik mariborske civilne zaščite Aleš Ciringer, so danes že dvakrat opravili koordinacijske sestanke, zato so pripravljeni na ukrepanje. Ob tem upa, da se najbolj črne napovedi ne bodo uresničile in da bodo pretoki med elektrarnami usklajeni, saj na severovzhodu Slovenije ni pričakovati obilnejšega deževja.
Po njihovih informacijah naj bi se pretok povečal proti jutru. »Protipoplavne vreče imamo, pesek imamo, seznanjeni smo z razmerami,« je dejal Ciringer in dodal, da tisti, ki živijo na bolj poplavnih območjih, vedo, kako morajo ukrepati.
Stari tok poplavlja, ker ga ne smejo čistiti
Danijel Vrtačnik, prostovoljni gasilec PGD Nova vas pri Markovcih, kakšnih večjih nevšečnosti danes ni pričakoval, saj napovedan pretok od 1800 do 2000 kubičnih metrov ni kritičen. Zadeve pa bi se lahko spremenile, če se bo pretok vzpel vse do 3000 kubičnih metrov, kolikor je znašal leta 2012. »Nekoč so strugo čistili, takrat s tem nismo imeli težav,« pravi Vrtačnik, »zdaj tega ne smejo, ker je to po Naturi 2000 zaščiteno območje.«
- FOTO: Drava ogroža 107 objektov v okolici Maribora in Ptuja, doseže lahko drugi največji pretok v zadnjih 90 letih
- VIDEO: Poziv prebivalcem, da od večera do najmanj polnoči ne zapustijo svojih hiš
Na območju Krajinskega parka Šturmovci namreč gnezdi okoli 90 vrst ptičev, med njimi tudi zelo ogrožene vrste, ki so vezane na rečno dinamiko Drave in Dravinje. »To so zlobirali ti ptičarji, da lahko ptice gnezdijo na tem vejevju, ki se ujame v Dravi. A kje so zdaj ta gnezda? Pod vodo,« se je pošalil eden izmed okoliških prebivalcev.
Tudi na Ptuju mirni
Marjan, čigar hiša stoji le nekaj metrov stran od stare struge Drave, zaradi napovedanih pretokov prav tako ni zaskrbljen. Leta 2012 mu je Drava poplavila skladišče, ki ga je zdaj preventivno izpraznil. Pokazal nam je označbo, do koder je segala voda leta 2012. »Če pretoki ne bodo višji od napovedanih, se nimamo ničesar bati,« je dajal vtis, da bo to noč mirno spal. Kljub temu pa nam je zaklical, da »zdaj bolj potrebujemo gasilce kot državo«.
