Kaj je remifentanil
Uporaba remifentanila ima v ljubljanski porodnišnici skoraj desetletno zgodovino. »To je analgetik, ki si ga porodnica ob popadku sama vbrizga s pritiskom na gumb. Velikost odmerka in interval odmerjanja določi predhodno anesteziolog. Ker je močan analgetik, zahteva stalno spremljanje stopnje budnosti in dihanja, za kar je potrebna prisotnost medicinskega osebja. Uporabljamo ga, kadar epiduralna iz medicinskih razlogov ni priporočljiva ali jo porodnice zavračajo. Glede na manjšo učinkovitost remifentanil priporočamo le za krajše porode.«
To je velik dosežek, pojasni specialistka anesteziologije, izr. prof. dr. Tatjana Stopar Pintarič. dr. med., zaradi katerega se lahko primerjamo z drugimi podobnimi porodnišnicami po zahodni Evropi.
O svojem delu dr. Tatjana Stopar Pintarič, specialistka evropske akademije za anesteziologijo in izredna profesorica na ljubljanski medicinski fakulteti, govori z veliko zavzetostjo in žarom. Priznava, da je naporno in zahtevno, a tudi polno zadoščenja in uspehov. Poleg kliničnega opravlja raziskovalno delo in na pogovor pride dobre volje, saj ji bodo objavili članek v ugledni mednarodni reviji. Večletno raziskavo so dobro ocenili, na kar je ponosna. Za uspeh, poudari, je zaslužna celotna ekipa sodelavcev.
Tudi ko govorimo o spremembah na področju lajšanja bolečin v ljubljanski porodnišnici v zadnjih letih, dr. Tatjana Stopar Pintarič omeni predvsem usposobljenost in zavzetost svojih sodelavcev, čeprav je prav ona s svojimi izkušnjami iz tujine pripomogla k temu, da je danes ta sodobni postopek lajšanja porodnih bolečin postal rutinski. Tega se je naučila v Houstonu v ZDA, kjer je videla, kako to poteka v praksi. Po prihodu v Slovenijo je izkušnje najprej prenesla v porodnišnico Postojna, po obdobju dela na drugih področjih pa prevzela mesto vodje anesteziološke dejavnosti na kliničnem oddelku za perinatologijo ljubljanske porodnišnice, ki je ena večjih v Evropi s šest tisoč porodi na leto. Odtlej je minilo natanko pet let.
Hitre spremembe niso lahke in zaželene
Pred tem je bilo zagotavljanje lajšanja porodne bolečine velik problem. Po priključitvi anesteziološke službe ginekološke klinike h kliničnemu oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo se je ekipa okrepila s specializanti anesteziologije in anestezijsko sestro, to pa omogoča 24-urno dostopnost epiduralne analgezije, kar je velik dosežek, poudari dr. Stopar Pintarič. »Tudi zaradi tega smo samo v petih letih dvignili število anesteziološko vodenih analgezij s 3 na 60 odstotkov, kar je celo več kot v marsikateri primerljivi porodnišnici drugod po Evropi. Tako hitre spremembe poleg osebne zavzetosti zahtevajo podporo vodstva, saj sprva naletijo na neodobravanje, bodisi zaradi strahu pred morebitnimi zapleti ali stresa zaradi potrebe po spremembi ustaljene prakse. Ne glede na to ni nič bolj prepričljivo kot primeri dobre prakse. Ko je celotna ekipa ugotovila, kakšne so posledice učinkovite protibolečinske terapije, je novo prakso z lahkoto usvojila.«
Dovolj podatkov o lajšanju bolečin
Nosečnice, ki pridejo rodit v ljubljansko porodnišnico, so v glavnem seznanjene z možnostjo 24-urnega lajšanja porodne bolečine. Podatke o tem dobijo v materinski šoli, porodnišnici, od mamic, ki so rodile pred njimi, na spletu ali v osebnem pogovoru z anesteziologom. Stroške za zdaj krije zavarovalnica.
Epiduralna analgezija se priporoča za dolge in boleče, remifentanil (ultiva) pa za krajše porode
Kraljevsko lajšanje bolečine
Zanimivost iz zgodovine: kraljica Viktorija, rojena leta 1819, je rodila devetkrat. V njenem času je živel mladi zdravnik John Snow, in ta je začel uporabljati eter in kloroform za lajšanje bolečin med kirurškimi posegi in porodi. Postopek je bil še zelo preprost. Na bombažno podlago je nakapal anestetik, da je ženska čutila manj bolečin, a še vedno sodelovala pri porodu. Kraljica Viktorija je povabila zdravnika na dvor, da ji pomaga pri rojstvu zadnjih dveh otrok. Kljub nasprotovanju večine dvorjanov in ministrov je vztrajala in rodila na takrat sodoben način.
Ljubljanska porodnišnica je ena redkih, ki omogoča vse vrste lajšanja bolečin z medicinskimi sredstvi. »Anesteziologi skrbimo za dve, epiduralno analgezijo in remifentanil, ki ga porodnice bolje poznajo po tovarniškem imenu ultiva. Epiduralna analgezija je najučinkovitejša metoda lajšanja porodne bolečine. Posebej jo svetujemo tistim, za katere je bolečina hud stres. Mednje sodijo ženske, ki rodijo prvič, in tiste, ki jim porod umetno sprožijo s tako imenovanimi prostaglandini. Taki porodi so običajno daljši, bolj boleči in se pogosteje končajo s carskim rezom.« Še nedavno so tudi epiduralno analgezijo povezovali z daljšimi porodi, ki se pogosteje končajo z vakumom.
»Danes ni več tako,« poudari sogovornica, »z uporabo manj koncentriranih lokalnih anestetikov v enkratnih odmerkih se mišična moč bolje ohrani, kar omogoča otroku, da pravilneje vstopi v porodni kanal, porodnici pa, da aktivneje sodeluje v zadnji fazi poroda.«
Manj poporodnih depresij
Razliko in prednosti učinkovitega lajšanja bolečin običajno opišejo tudi mamice, ki so prvič rodile brez tovrstne pomoči. Povedo, da jih je prvi porod bistveno bolj izčrpal, zaradi česar so težje skrbele zase in za otroka. Eden od razlogov za to bi lahko bila tudi poporodna depresija. Ta je manj pogosta pri ženskah, ki so jim porod lajšali z epiduralno analgezijo. »Za učinkovito epiduralno analgezijo, ki se bo končala z vaginalnim porodom, je potrebno timsko sodelovanje anesteziologa, porodničarja in babice. Kateter na željo porodnice vstavimo v epiduralni prostor takrat, ko porod že poteka. Mešanica protibolečinskih zdravil, ki teče po njem, omrtviči živce ob hrbtenjači in prepreči prenos bolečinskega dražljaja v možgane. Naš cilj je, da bolečino blažimo in ne odpravljamo. Če jo merimo z lestvico od nič do deset, je zaželena med tri in pet. Na ta način zmanjšamo stres matere in otroka, ne da bi negativno vplivali na potek in izhod poroda.«
Izredno redki zapleti
Glede epiduralne analgezije pa vsaj pri posameznicah obstajajo tudi pomisleki. Ali je zares varna? Dr. Stopar Pintarič: »Če govorimo o hudih zapletih, kot so trajna okvara hrbtenjače ali živcev, so ti izjemno redki (1 na 150 tisoč porodov). Največkrat niso posledica poškodbe samo z iglo ali pritiska hematoma, temveč sosledja neugodnih dogodkov. Kljub temu, če posumimo, da gre za poškodbo, jo je mogoče hitro odkriti in zdraviti tako, da ne pride do trajnih okvar. Pretiran strah je torej odveč. Med manjšimi zapleti je najpogostejše predrtje trde možganske ovojnice, kar lahko povzroča nekajdnevni glavobol, ki je hujši pri sedenju ali vstajanju in zato otežuje samostojno skrb za otroka. V ljubljanski porodnišnici so takšni zapleti daleč pod povprečjem, čeprav večino epiduralnih katetrov vstavljajo specializanti anesteziologije. Odkar je metoda ustaljena, je ekipa veliko bolj izurjena. To še dodatno zmanjša tveganje,« sogovornica pojasni pomembno dejstvo, ki zadeva tako rekoč vsako mlado žensko, preden bo postala mama.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
