Nekatere politične stranke in neodvisne liste imajo iz volitev v volitve očitno večje težave pri sestavljanju kandidatni list. Njihova stiska je tako velika, da jim kompetence in politične preference niso najbolj pomembne pri sestavi list in so na svoje kandidatne liste pripravljene sprejeti vsakogar, ki se je na volitvah za njih pripravljen izpostaviti.
So bili zavedeni?
Najnovejši primer je iz Trbovelj, kjer je stranka Zeleni Slovenije Andreja Čuša pred enim izmed nakupovalnih središč delila sadike rož. Da so dejansko lahko dobili sadiko, so morali podpisati soglasje h kandidaturi za občinskega svetnika. V celotni zgodbi je nekaj megle, saj naj bi bili menda nekateri zelo presenečeni, ko so svoje ime zasledili na kandidatni listi.
O tem smo povprašali predstavnika Zelenih Slovenije Stanislava Gričnika, ki je bil prisoten pri zbiranju kandidatur v Trbovljah. Pravi, da dopušča možnost, da je v posameznih primerih prišlo do nesporazuma. »Osebno poznam dva primera, ko smo po podpisu prejeli prošnjo za umik s kandidatne liste, ker se soprog oziroma soproga, ki preferira drugo politično opcijo, ni strinjala z udeležbo zakonskega partnerja na naši kandidatni listi,« je pojasnil Gričnik. S tem so po njegovih besedah zadevo korektno uredili tako, da na račun stranke ne bo nobenega zakonskega prepira.
Nizka kultura v politiki
Oblikovanje strankarskih ali nestrankarkih list za lokalne volitve je izjemno zahteven proces za politične akterje, ocenjuje Alem Maksuti z inštituta za politični menedžment. Treba je imeti precejšnje število kandidatov, kar po njegovem mnenju pogosto ni lahka naloga.
Že od uvedbe pluralne demokracije v slovenski politični prostor prihaja do konstantnega upada zaupanja ljudi v politične institucije, je dejal Maksuti in dodal, da se to oblikuje v neke vrste revolt, saj se nezadovoljstvo ljudi kaže v zmanjšani politični participaciji.
Glede novačenja za kandidature Maksuti pravi, da so politične stranke organizacija, sestavljena iz članov, med katerimi je možnost konflikta minimalna. V primeru političnih strank gre tako za združenja, ki temeljijo tudi na zaupanju in želji, da se deluje in sodeluje s podobno mislečimi. »V tem smislu je lojalnost velikokrat bolj pomembna od usposobljenosti. Parola 'ni važno, kakšen je, važno, da je naš' se sliši nekoliko klišejsko, ampak je (žal) še kako resnična,« je še poudaril.
»V tem kontekstu bi rekel, da je stopnja kulture v politiki in tudi družbi nizka, na kar spet vplivajo številni dejavniki. To je značilnost večine tako imenovanih postsocialističnih demokracij, ki takšen sistem ureditve poznajo manj kot 30 let,« je zaključil Maksuti.
Dobili dober odstotek glasov
Stranko Andrej Čuš in Zeleni Slovenije je na parlamentarnih volitvah podprlo 9708 volivcev. S tem je dobila 1,09 odstotka glasov, zato je upravičena do financiranja iz proračuna.
