Sodišče je ugotovilo kršitev 6. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja. Ta pravica je bila Pro Plusu kršena v primeru, ko mu je AVK zaradi domnevnega oviranja preiskave naložila denarno kazen v višini 105.000 evrov. Pro Plus je namreč zahteval ustno obravnavo, a do nje ni prišlo.
Zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja mora država podjetju plačati 52.500 evrov odškodnine in pokriti za 10.000 evrov stroškov, so danes sporočili s sodišča s sedežem v Strasbourgu.
O domnevni zlorabi monopolnega položaja
Primer sega v leto 2011, ko je takrat še Urad za varstvo konkurence na pobudo konkurenčnih televizijskih hiš, TV3 in RTV Slovenija, uvedel postopek zoper Pro Plus. Ta naj bi zagotavljal ugodnejše pogoje oglaševanja oglaševalcem, ki bi oglaševali zgolj pri njih. S tem naj bi zlorabljal monopolni položaj.
Avgusta 2011 je urad pri Pro Plusu izvedel preiskave, pri tem pa naj bi medijska hiša pooblaščene osebe ovira pri izvajanju dolžnosti. Zato je v začetku leta 2012 urad podjetju naložil plačilo denarne kazni v višini 105.000 evrov. Pro Plus je takrat v roku poravnal naloženo globo.
Obenem je podjetje sprožilo postopek pred vrhovnim sodiščem in prosilo za ustno obravnavo in zaslišanje prič. Vrhovno sodišč obravnave in zaslišanja prič ni omogočilo, ustavno sodišče pa ustavne pritožbe ni vzelo v obravnavo, češ da ne gre za pomembno pravno vprašanje.
Avgusta 2014 je takrat že AVK Pro Plusu izrekel najvišjo dotlej izrečeno globo zaradi kršenja konkurenčnih pravil v višini 4,9 milijona evrov, generalnemu direktorju Pro Plusa Pavlu Vrabcu pa še 20.000 evrov globe. A sta sprva ljubljansko okrajno sodišče in pozneje še višje sodišče odločila, da izrek odločbe AVK ni bil dovolj konkretiziran, zato je bila globa razveljavljena.
Ne izvajata ustnih obravnav
"Škandalozno je, da vrhovno in upravno sodišče še vedno ne izvajata obravnav. Zaupanje v sodstvo bo nastopilo šele, ko bo vrhovno sodišče spoštovalo evropsko konvencijo človekovih pravic," je današnjo odločitev ESČP komentiral pravni strokovnjak Jurij Toplak.
"Pravica do javne obravnave in pravica do zaslišanja prič sta že stoletja temeljni ustavni pravici, kar je pred 16 leti ponovilo tudi ESČP. ESČP je že večkrat ugotovilo, da upravno in vrhovno sodišče kršita to pravico, nazadnje marca letos v zadevi Mirovni inštitut proti Sloveniji, a sodišči kar nadaljujeta," je nadaljeval.
Ti sodniki po oceni Toplaka kršijo pravice "zavestno, saj je neverjetno, da osnov prava ne bi poznali". Istočasno se čudijo, da evropske raziskave za Slovenijo kažejo nizko zaupanje ljudi v sodstvo. "A vrhovnemu sodišču bomo lahko zaupali šele, ko bo spoštovalo evropsko konvencijo človekovih pravic," je še dodal.
