Sodišče je zavrnilo pet od sedmih tožb, v katerih tožniki Tesli očitajo izkoriščanje delavcev. V obravnavo je sprejelo le tožbi Lešnika in Papeša, ki bosta sodišču v naslednjem koraku predložila dokumente in mu predstavila priče za zaslišanje.
Lešnik je po lastnih navedbah za Teslo delal 250 ur mesečno, za to pa prejel manj kot 950 dolarjev plačila, kar je precej manj od minimalne plače. Skupaj z ostalimi delavci naj bi bil tarča groženj, da jih bodo v primeru bolezni ali prijave kršitev deportirali. Lešnik je v ZDA prišel marca 2015 skupaj s 140 drugimi tujimi delavci iz Slovenije in Hrvaške, delo v Kaliforniji pa je opravljal prek slovenskega podizvajalca ISM Vuzem. Tega je najel nemški izvajalec Eisenmann, ki mu je družba Tesla podelila projekt gradnje lakirnice.
Odgovorni so vsi, ki so imeli koristi
Sodnica je zavrnila obrambo Tesle in Eisenmanna, da za izkoriščanje delavcev nista odgovorna, saj jih je najel ISM Vuzem. Kot je poudarila, odgovornost za kršitve nosijo vse stranke v postopku, ki so imele od njih korist. Iz Tesle so medtem sporočili, da so prekinili vse poslovne odnose z ISM Vuzem, ker ni izpolnil njihovih pričakovanj.
Že dosegel poravnavo
Velenjčan Lešnik se je kot najeti tuji delavec pri gradnji lakirnice za Teslina vozila v Kaliforniji sicer hudo poškodoval, glede česar je julija 2016 dosegel poravnavo s podjetjem Tesla in njegovimi pogodbeniki v višini 550.000 dolarjev.
Delal je na napeljavi grelnih in hladilnih sistemov tovarne v Fremontu ter padel s strehe. Pri padcu s tretjega nadstropja si je polomil obe nogi in nekaj reber ter doživel pretres možganov. Po navedbah njegovega odvetnika se je nabralo za 900.000 dolarjev stroškov zdravljenja.
V takratni tožbi je očital tudi kršitve delovne zakonodaje zaradi prenizkega plačila, glede česar zdaj poteka postopek.
Podjetje Tesla je sprva zavračalo vsako odgovornost za ravnanje z uvoženimi tujimi delavci, njegov prvi mož Elon Musk pa je nato obljubil preiskavo in izboljšave na tem področju.
