Problem se vleče že od leta 2004. Zaradi kadrovske podhranjenosti v zdravstvu, ki je posledica prenizkega financiranja, opravljajo mnoge medicinske sestre dela na višjih delovnih mestih, za katera nimajo zahtevane formalne izobrazbe. Čeprav te delavke na svoja pleča prevzamejo vso odgovornost in obremenitve, za to niso ustrezno plačane.
Konec lanskega leta so bile zato sprejete dopolnitve k Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K), kjer črno na belem piše, da zdravstvene delavke s srednjo izobrazbo, ki so dlje časa zaposlene na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre, pridobijo ustrezne kompetence in licenco za opravljanje dela, ki ga to delovno mesto zahteva. S tem bo višje ovrednoteno njihovo delo, temu primerna pa bo tudi plača.
Izgorelost kadra
Skoraj eno leto za tem se ni spremenilo nič, čeprav se zahtevnost dela zvišuje povsod – od domov za ostarele, ki se spreminjajo v negovalne bolnišnice, do kliničnih centrov in bolnišnic, kjer sestre od oddelka do oddelka »divjajo« kar s skiroji. Stroko to hudo skrbi. Če zakonske določbe ne bodo implementirane, nam grozi kolaps zdravstvenega sistema, opozarja Miha Benet iz sindikata medicinskih sester Florence: »Sestre bodo odhajale, kakor že odhajajo. Klinični center je pred kadrovskim kolapsom, kar zadeva sestre, oddelki se zapirajo, delajo na minimalnem kadru, sestre so izgorele, delajo celo bolne.«
Eksodus zdravstvenih delavcev
»Moramo se zavedati dejstva, da nam kader odhaja (predvsem) v sosednjo Avstrijo, kjer so vsaj enkrat bolje plačani. Vse to je povezano s kompetencami, ki so osnova za ureditev standardov, da ne bo prihajalo do preobremenitev,« je prepričan Aleksander Jus iz Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije.
Koliko zdravstvenih delavcev je v zadnjem času zapustilo poklic, ni znano, vendar preobremenjen kader išče »manj odgovorno, manj stresno delo, velikokrat tudi za enako plačilo«, pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije.
Na zbornici so sicer »od januarja 2016 do avgusta letos izdali 520 potrdil o dobrem imenu«, ki ga tuje države zahtevajo od novega kadra. Vsaj toliko ljudi, predvidevajo na zbornici, je odšlo v tujino. »Drugih nimamo, imamo samo te zaposlene, ki so v sistemu, in na njih je treba graditi še naprej, v njih je treba vlagati in jim nekaj ponuditi,« je prepričana Ažmanova.
Kje se je ustavilo?
Da bi se določila v zakonu lahko realizirala, mora biti sprejet dokument poklicnih aktivnosti in kompetenc, kakor določa 38. člen ZZDej-K. Ta dokument »je osnovni dokument za razmejitev del in nalog znotraj negovalnega tima. Opredeljuje delo bolničarja negovalca, tehnika zdravstvene nege in diplomirane medicinske sestre,« je dejala Ažmanova, ki opozarja, da kljub natančno določenim zakonskim rokom in spisanemu dokumentu s strani kolegija za zdravstveno nego ministrstvo ni opravilo svojega dela. »Ministrica se je celo posvetovala z najvišjim organom, zdravstvenim svetom, ki ji je dal priporočilo, naj dokumentu da soglasje. Vendar do soglasja do danes še ni prišlo.«
A dokument mora biti sprejet. Predstavlja namreč osnovo, »da bomo lahko določili standarde, da bomo lahko rekli, koliko nas je. Tudi na podlagi tega, koliko je katerega kadra premalo,« je jasen Marjan Meglič iz Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije.
Žogica je zdaj na strani nove vlade. Stroka in zaposleni od nje pričakujejo čim hitrejši začetek pogajanj.
