POTRESNA ODPORNOST

»Najvarnejši« trakt šole dosega tretjino standarda

Mihael Korsika
9. 9. 2018, 07.50
Deli članek:

Iz poročila Zavoda za gradbeništvo Slovenije izhaja, da je najbolj kritičen del stavbe Srednje šole za oblikovanje in fotografijo na Gosposki ulici v Ljubljani drugi trakt, ki dosega le 15 odstotkov evropskega standarda za potresno odpornost.

STA
Križanke

Pridobili smo poročilo Zavoda za gradbeništvo Slovenije glede stanja in predlaganih ukrepov sanacije poslopja Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, ki ga je šola naročila že leta 2016. Iz poročila je razvidno katastrofalno stanje stavbe, saj najbolj »varen«, šesti trakt poslopja dosega le 34 odstotkov zahtevane potresne odpornosti po evropskem standardu (Evrokod 8). Najslabše sta se odrezala prvi in drugi trakt stavbe, ki dosegata le 18 oziroma 15 odstotkov standarda, preostali trije trakti pa dosegajo med 20 in 30 odstotki standarda.

Potrebne razbremenitve

Poleg ustreznih sanacijskih in utrditvenih ukrepov zavod predlaga takojšnjo razbremenitev podstrešij, s katerih bi morali odstraniti  vso obtežbo od rezervenega gradbenega materiala do šolske opreme. Potrebna je tudi razbremenitev posameznih prostorov, kot je na primer knjižnica, ki prekomerno obremenjuje obok nad pritličjem in obodne nosilne zidove, izhaja iz poročila. Knjižnico bi tako morali preseliti v pritlične prostore.

»Z osnovnimi utrditvenimi ukrepi bo mogoče potresno odpornost povečati do določene ravni, najverjetneje pa ne do ravni, ki jo zahteva Evrokod 8. V ta namen bo treba v posamezne trakte vgraditi dodatne nosilne elemente, bodisi armiranobetonske stene bodisi armiranobetonske okvire,« je zapisano v poročilu.
Na šolo smo naslovili vprašanja, kakšne ukrepe so sprejeli po prejemu poročila, vendar odgovorov nismo prejeli.

Festival Ljubljana, ki zaradi slabe statike šolske stavbe ne more vanjo vpeti strehe nad prireditvenim prostorom, ki jo je leta 2016 uničil sneg, je zaradi neaktivnosti podal prijavo na inšpekcijo zaradi domnevno nevarne gradnje.

Prva prijava

Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor so potrdili, da so 29. avgusta evidentirali prijavo Festivala Ljubljana glede domnevno nevarne gradnje. »Starejših prijav v zvezi z objektom na Gosposki 18 v informacijskem sistemu ni,« so sporočili z ministrstva za okolje in prostor.

Ponujena rešitev zavrnjena

Festival Ljubljana je bil šele leto dni po izdelanem poročilu seznanjen s stanjem poslopja, v katerem domuje del srednje šole za oblikovanje in fotografijo, drugi del je na Roški cesti.

Ker Mestna občina Ljubljana, ki je ustanoviteljica javnega zavoda Festival Ljubljana, ne more obnoviti objekta, ki je v lasti ministrstva za šolstvo, je župan Zoran Janković predlagal sklenitev pogodbe z ministrstvom, po kateri bi se lastništvo poslopja preneslo na občino oziroma na javni zavod.

Po njegovem predlogu bi šoli omogočili petletno brezplačno uporabo, dokler se ne zgradi do konca Rog, v katerem je na voljo 6000 kvadratnih metrov prostora, ki bi bil namenjen šoli.

»V to niso privolili, niti niso izdali soglasja za streho, češ da je statika slaba, je pa dovolj dobra, da je notri več kot 500 dijakov,« je opozoril direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek.

Ali je bilo v letu po izdanem poročilu narejenega karkoli za izboljšanje statike šolskega poslopja, smo povprašali tudi ministrstvo za šolstvo.

Zavod za gradbeništvo
Podstrešje srednje šole za oblikovanje in fotografijo.

»Na objektu so bili skladno s poročilom izvedeni ukrepi razbremenitve prostorov na podstrešju objekta in drugi ukrepi za zagotavljanje varnosti (monitoring),« so sporočili iz direktorata za investicije. Reševanje prostorske problematike šole je po njihovih navedbah prioriteta ministrstva. »Zaradi prostorske stiske v Križankah je načrtovana novogradnja šole na novi lokaciji,« so dodali. Kakšen bo strošek obnove poslopja na Gosposki ulici, trenutno še ni znano.

Malomarnost ali nagajanje?

Boj za stavbo se je očitno preselil tudi na področje kulture. Med koncertom Vlada Kreslina, ki je pred kratkim potekal v Križankah, so bile namreč v šoli prižgane luči, ki so motile prireditev, čeprav v stavbi ni bilo nikogar. »Nikogar nismo mogli priklicati in luči so gorele vso noč. Postavlja se vprašanje, kakšni so ljudje, ki vzgajajo te otroke, ki potem poskušajo motiti prireditev s takšnimi prijemi. In kurijo elektriko, ki jo plačujemo davkoplačevalci,« se je na novinarski konferenci čudil Brlek. Ob tem je napovedal, da bo festival zaradi takšnega početja sprožil ustrezne pravne ukrepe.

Festival Ljubljana
Luči med koncertom v Križankah