Strokovnjaki na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) niso presenečeni, da imamo tudi v Sloveniji prvi potrjeni primer okužbe z virusom Zahodnega Nila. Kot je na kratki izjavi za medije povedala izr. prof. dr. Maja Sočan, novih primerov ne izključujejo. Pojav okužbe za letos ni nenavaden, saj gre za zelo intezivno sezono. Virus je sicer najbolj aktiven v avgustu in septembru, potem se bo sezona začela umirjati. Pacient, ki je že v domači oskrbi, se je najverjetneje okužil na področju osrednje Slovenije.
V Sloveniji smo primere tovrstne okužbe že imeli. Leta 2013 so zdravniki obravnavali prvega pacienta, ki je bil okužen z virusom Zahodnega Nila, leta 2017 pa drugega. Medtem, ko se je prvi najverjetneje okužil v Sloveniji pa se je drugi, po podatkih, ki jih je dal zdravnikom, najbrž okužil na letovanju v Grčiji.
Sicer so glavni "krivci" prenašanja okužbe komarji skupine Culex, oziroma navadni hišni komarji, virus pa lahko prenašajo tudi tigrasti komarji in klopi, čeprav redkeje. Prenosa med ljudmi načeloma ni, je dejala Sočanova a dodala, da je sicer možen tudi prenos na drugega človeka preko okužene krvi: s transfuzijo in produkti, ki nastanejo iz darovane krivi. Le v enem primeru je domnevno prišlo do prenosa od noseče mame na otroka.
Ker je teh primerov pri nas malo, zaenkrat pristojni še ne vidijo razloga, da bi morali testirati na virus Zahodnega Nila tudi darovalce krvi. Splošnega testa darovalcev namreč ne poznajo niti v državah, kjer je bolezni več. V Italiji denimo testirajo zgolj tiste darovalce, ki prebivajo na območjih, kjer so okužbe pogoste.
Kakšni so simptomi?
Inkubacijska doba virusa lahko traja do 15 dni, vendar večina ljudi zboli po dveh do šestih dneh.
Bolezenske znake razvije le približno 20 odstotkov okuženih ljudi, za veliko večino gre okužba mimo brez vidnejših znakov. Od obolelih jih večina okužbo preboli brez večjih težav, kaže pa se kot prehlad oziroma lažja virusna okužba. V enem odstotku okuženih se razvijejo težji bolezenski znaki, v tem primeru je lahko prizadet centralni živčni sistem, kar lahko pusti tudi trajnejše posledice. Primeri smrti so zelo redki, ponavadi pa gre za starejše, kronično bolane ljudi.
Ker ne cepiva ne zdravila proti virusu Zahodnega Nila ni, se obolele zdravi predvsem z lajšanjem simptomov in ohranitvijo osnovnih telesnih funkcij.
V Sloveniji sicer nimamo rednega pregledovanja skupin komarjev, s katerimi bi ugotavljali okuženost komarjev z virusom Zahodnega Nila. V nekaterih državah pa pregledujejo tudi živali, predvsem konje.
