Umrl je v Banjaluki, kjer je živel. Marijan Beneš je imel 67 let, zadnja leta se je boril z Alzheimerjevo boleznijo.
Da zadnja leta ni bil najboljšega zdravja, je posledica njegove preteklosti – težkih borb in travm iz devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je divjala vojna vihra. Njega so pregnali iz Banjaluke, ker je bil Srb, njegovega brata ubili.
Huda poškodba očesa
Kot amater je bil devetkrat prvak Bosne in Hercegovine ter štirikrat Jugoslavije. Amaterski prvak Evrope je postal leta 1973 v Beogradu in bil razglašen za športnika leta. Na olimpijskih igral v Montrealu 1976 je izpadel v drugem krogu. Profesionalec je postal 1977 in se hitro zavihtel na sam vrh evropskega boksa. 17. marca tistega leta je osvojil naslov evropskega prvaka po različici EBU. Naslov je branil štirikrat, izgubil ga je leta 1980. Njegovo boksarsko kariero je končala huda poškodba očesa.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Nanizal je 39 profesionalnih borb, od tega je zmagal 32-krat (21-krat z nokavtom).
Njegov dom v Banjaluki je bil skromen. Denarja za ustrezno zdravstveno oskrbo ni imel. Zdravnik Tomo Lukić je, kot poroča 24sata, zanj zbiral denar. "Javilo se je veliko ljudi, bivših boksarjev, običajnih ljudi, tudi izseljenci. Vsi so hoteli pomagati. 91 odstotkov njegovih žil je zamašenih," je povedal takrat.
Največje srce v Jugoslaviji
"Beneš je bil boksar z največjim srcem v Jugoslaviji," je povedal Duško Čavić, trener Boksarskega kluba Kranj in nekdanji profesionalni boksar. "Bil je ljubljenec množic in edini, ki je lahko na borbi zbral 15.000 ljudi. Spomnim se, da je na neki reviji boksal z 18 kilogramov težjim nasprotnikom in zmagal," je povedal in dodal, da se tak boksar rodi le na vsakih sto let. Izpostavil je tudi, da je Beneš naslov evropskega prvaka dvakrat branil s poškodovanim očesom, borbo za naslov svetovnega prvaka z Ayubom Kalulejem leta 1980 pa izgubil zaradi pristranske sodniške odločitve.
