Lahko bi rekli, da je vse, kar se dogaja v povezavi z zdravljenjem otrok s prirojenimi srčnimi napakami, smešno, če ne bi bilo tragično. Kljub vsemu, kar je bilo storjenega, rečenega in napisanega v zadnjih letih, za sramotno stanje še vedno ni nihče odgovoren, predvsem pa nič ne kaže, da bi bili bolni otroci in njihovi starši kmalu deležni oskrbe, ki bi ji lahko neomajno zaupali. Zakaj Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Ljubljana v enajstih letih ni uspelo izšolati vsaj enega otroškega srčnega kirurga, najbrž ne bomo nikoli izvedeli. Zakaj so odšli tisti, ki so tam delali, vedo samo oni. Premalo denarja, pretežki urniki, premalo spoštovanja, skrhani odnosi med sodelavci ... Razloge, ki so jih glavni akterji v tej farsi omenjali zadnja leta, bi lahko naštevali v nedogled.
Otroku vseeno, od kod je zdravnik
Najbolj žalostno je, da kljub vsem tragedijam, čeprav je izredni nadzor pokazal, da so bile nekatere smrti otrok nepotrebne, možje in dame v belem še vedno ne zmorejo toliko ponižnosti, da bi rekli: Dovolj je, dajmo reševati življenja! Otrok, ki se borijo za življenje, ne zanima, ali bo operacijo izvedel češki, slovenski ali španski zdravnik. Otroci in starši si želijo le, da bi bile diagnoze postavljene pravočasno, operacije opravljene v roku in strokovno ter da bi skozi proces rehabilitacije imeli na voljo nekoga, ki bi bdel nad zdravljenjem in jim v vsakem trenutku znal pojasniti, kaj se dogaja.
Res dobra rešitev?
V UKC Ljubljana, kjer vsaj na videz brezglavo prosijo za pomoč po klinikah širom Evrope, so bili do zdaj zadovoljni z vsem, kar so storili, čeprav se je izkazalo, da nič od tega ne deluje. Tako je tudi zdaj. Starši morajo bolne otroke na operacije voziti v Prago, a se je izkazalo, da jih v Pragi, če nimajo prostora, lahko tudi zavrnejo, kar je lahko tudi usodno.
Še vedno UKC
V UKC Ljubljana pa vidijo v ustanovitvi Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) same težave. Zdravniki, ki bodo sodelovali z inštitutom, bodo nekajkrat več plačani kot slovenski zdravniki, ob tem pa v UKC menijo, da ne bodo nosili nobene odgovornosti. UKC Ljubljana je tako pred časom v javnost poslal obvestilo, da kljub ustanovitvi NIOSB v tem trenutku program zdravljenja otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami v celoti izvaja UKC Ljubljana. Pri zdravljenju so udeleženi pediatrična klinika, kirurška klinika, klinični oddelek za perinatologijo ginekološke klinike, interna klinika ter inštitut za radiologijo. Pri zagotavljanju dela v UKC Ljubljana pomagajo zdravniki iz tujine, s katerimi ima UKC sklenjene pogodbe. V UKC Ljubljana opozarjajo, da je NIOSB brez predhodnih dogovorov o načinu sodelovanja v obstoječem programu UKC Ljubljana 16. julija angažiral in v UKC pripeljal prvega, 31. julija pa drugega kardiokirurga in kardiologa, katerih odgovornost in kompetence ter status v UKC Ljubljana niso razjasnjeni. Tako po mnenju odgovornih v UKC prihaja do kolizije dveh programov. Tako stanje pa naj bi povzročalo vznemirjenost sodelujočih v dosedanjem programu tako v UKC Ljubljana kot med gostujočimi pediatri, kardiologi in kirurgi iz praške bolnišnice Motol.
NIOSB se ne mudi
Na obtožbe UKC Ljubljana se je odzval tudi NIOSB in preklical prihod dveh zdravnikov, ki je bil že dogovorjen. »Popolnoma se strinjamo s svetom UKC, naj NIOSB prevzame program v celoti,« je dejal predsednik sveta NIOSB Igor Gregorič in dodal, da je bil nacionalni inštitut za to tudi ustanovljen. A kot je dejal, se pojavljajo čisto logistične težave pri prevzemu. Tako je denimo samo za popis opreme v UKC treba čakati več kot mesec dni, da se posamezni zaposleni vrnejo z dopustov. Poleg tega morajo mesec dni pred začetkom delovanja inštituta o vsem obvestiti tudi sindikate, potem ko so vse dejavnosti prenesene na novi javni zavod. »Da ne bo pomote, NIOSB je zagotovil strokovnjake, ki naj bi jih UKC vključil v svojo dejavnost,« zagotavlja Gregorič. UKC je namreč v dopisu ministrstvo in NIOSB prosil, naj inštitut po 7. juliju nemudoma zagotovi strokovnjake, ki bodo lahko v UKC opravljali dejavnost, saj je na ta dan UKC zapustil zadnji kardiolog.
22.829 evrov je za teden dni svetovanja, konzultacij in izobraževanj prejel ameriški kirurg Jorge Salazar.
Ostro nad UKC
Precej ostro pa se je na ravnanje in izjave UKC odzval strokovnjak za varnost bolnikov in kakovost v zdravstvu, tudi član sveta NIOSB, Andrej Robida, ki meni, da je dogajanje v UKC v odnosu do inštituta namenjeno uničenju ideje o NIOSB zaradi interesov posameznikov, da bi obravnavo otrok s srčnimi boleznimi obdržali v UKC. »To je kultura obnašanja v tej državi in v UKC,« je izjavil.
NIOSB je dogovorjen za sodelovanje s kardiologoma Makramom Ebeidom in Arpitom Agarwalom ter tremi kardiokirurgi: Juanom Miguelom Gilom Jaurenom, Jorgom Salazarjem in Robertom Hanflandom.
Sprevrženo obnašanje
»Določeni ljudje v UKC se sprenevedajo ali sprevrženo obnašajo. Cilj je uničiti idejo o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni in na žalost so nagovorili čisto vse, da bi jim to uspelo. Prestrašili so starše, zaposlene, se povezali z določenimi mediji, ki širijo laži, z zdravniško zbornico in Slovenskim zdravniškim društvom,« je dejal Robida. Upokojeni otroški kardiolog s tujim certifikatom o tej subspecializaciji in izredni profesor pediatrije in javnega zdravja pričakuje, da bodo ti posamezniki zdaj poskušali diskreditirati tudi njega.
Veliko nagajanje
»Vse skupaj je eno veliko nagajanje. Branijo se, ker bi program radi zadržali zase,« je kritičen Robida. Po njegovih navedbah naj bi nekateri v UKC z obljubami o dokaj visokih zneskih in ugodnostih želeli privabiti enega od otroških srčnih kirurgov, s katerimi se je dogovarjal tudi NIOSB. »Vsem gre po slovensko v nos samo denar, ki so ga dobili tuji kirurgi. Tega seveda ne bi bilo treba, če bi v 11 letih UKC poskrbel za izobrazbo in trening domačih zdravnikov,« je oster Robida.