Mlin ob Studenčnici na Ptuju je družina Korošec kupila leta 1917. Nekaj let kasneje so prijavili obrt mlinarstva in oljarstva ter poleg mlina leta 1925 postavili še lesen prizidek. V tem delu so pridelovali bučno olje, a ker je postal premajhen, so nasproti obstoječe stavbe (na desni strani ceste v smeri proti golf igrišču) postavili novo in večje poslopje za oljarno. Kot pravi Ivan Korošec, eden izmed lastnikov, ki imajo te nepremičnine v lasti še danes, je bil med drugo svetovno vojno mlin v celoti obnovljen. Vojna je na njihovo dejavnost močno vplivala, leta 1947 je takratna oblast v celoti zasegla vse premoženje ter Marka in Uršulo Korošec obsodila na kazen dveh let zapora. S tem se je za tri desetletja prekinilo oljarstvo v družini, a so to obrt znova zagnali in jo Ivan Korošec s svojo družino v Zamušanih izvaja še danes.
Med dvema vrstama: Razpršeno lastništvo in hipoteke solastnikov
Kot so pojasnili v podjetju Žito, niso večinski lastnik omenjenega zemljišča, temveč razpolagajo z 42.odstotnim lastniškim deležem zemljišča s pripadajočimi objekti. Žito je v preteklosti zemljišče pridobilo s pripojitvijo družbe Intes in ga torej ni kupilo z namenom investiranja,« so še odgovorili.
Hipoteke in izvršbe
Nepremičnine na Ptuju, med katerimi je tudi mlin, so dočakale temno usodo. Do druge polovice devetdesetih let je tam delovalo podjetje Intes. Z denacionalizacijo je družina Korošec svoje premoženje dobila vrnjeno, a so se trije izmed štirih dedičev odločili za prodajo svojih deležev. Ivan Korošec svojega deleža ni prodal in ima še vedno okrog 30-odstotni lastniški delež. Kot izhaja iz zemljiške knjige, pa so se poleg njega med letoma 2007 in 2009 kot lastniki vpisali še Žito, prehrambna industrija (kot večinski lastnik, v deležu 27/64), Branko Lovrenčič, Peter Vesenjak, Branko Joha in Radovan Korošec.
A čeprav gre za razpadajoči stavbi, je na nepremičninah vpisana vrsta hipotek in izvršb. Tako rekoč vse od prodaje so se na nepremičnine začele vpisovati hipoteke – prva že januarja 2008 in tako vse do zadnje, vpisane lani. Skupna vrednost vseh hipotek presega dva milijona evrov. Kako je mogoče, da so bile tako visoke terjatve zavarovane s temi nepremičninami, je najbrž vprašanje za kar štiri banke, ki so odobrile kredite.
Čeprav nam je eden izmed solastnikov, ki ne želi biti imenovan, dejal, da so imeli s temi nepremičninami dobre namene in da jih je ustavila finančna kriza, je jasno, da zdajšnji lastniki za to, da bi se to območje uredilo, do danes niso naredili prav nič. Nepremičnine naj bi kupili zato, da tam uredijo turistične kapacitete in lokal.
Stvari naj rešuje država, ki je objekt vzela ...
PRAVA VREDNOST
Stavbe, v katerih je tudi mlin, so nekoč bile ponos mesta. Danes so v sramotnem, razpadajočem stanju. Na severnem delu ceste je ostal le še kup ruševin, tudi nasproti stoječi objekt ni v najboljšem stanju. So pa na te podrtije vpisane več milijonov evrov težke hipoteke.
V objektu ob Studenčnici je tudi zgodovinski mlin, eden najpomembnejših v mestu. Gre za kulturni spomenik državnega pomena (razglašen leta 2003). Vsa zemljišča na Mlinski cesti 11 in 12 skupaj merijo skoraj 3000 kvadratnih metrov.
Kot pravi Ivan Korošec, ki je na objekt čustveno navezan, saj je ta mlin postavljal njegov pradedek, odgovornost za današnje stanje nosi država. »Država je našim prednikom to vzela in obrt tam uničila. Če si solastnik, si nemočen. Prav bi bilo, da te stvari država tudi uredi, ne da se ukvarjajo z nepomembnimi rečmi. Elita, ki je nepremičnine vzela naši družini, je še vedno na oblasti. Zato je vse enako, nič se ne spremeni. K sreči smo se preselili in imamo oljarno v drugem kraju. Danes se teh nepremičnin ne da ne prodati ne oddati v najem. Morda pa so tudi hipoteke in izvršbe na teh nepremičninah z namenom,« še sklene Korošec, ki je med tistimi lastniki, ki na te nepremičnine nimajo vpisanih nikakršnih »plomb«.
