Predsednik sveta inštituta Igor Gregorič verjame, da je bilo zdravljenje v skladu s smernicami, želi si nadzora celotnega postopka obravnave otroka.
Želi si revizije
V UKC Ljubljana t. i. morbidnostne konference, ki jo stroka opravi v primeru nepričakovane smrti bolnika, za zdaj niso opravili. "Treba bo ugotoviti, zakaj se ta konferenca ni izvedla, kakšni so razlogi za to," je dejal Gregorič, ki je bil že v stikih z vodstvom UKC, a jasne informacije o tem, kdaj naj bi opravili morbidnostno konferenco, ki je sicer standard v svetu ob takih primerih, še ni dobil.
Gregorič si tudi želi revizije oz. nadzora smrti tega otroka. "Mi nimamo kaj skrivati," je dejal in dodal, da bi ta lahko razkrila vse podrobnosti zdravljenja. Bi pa morala biti komisija, ki bi opravila nadzor, mednarodna, nevtralna in poštena, je dodal.
Sistem, po katerem tuji kirurgi in drugi strokovnjaki prihajajo v UKC Ljubljana in se na nekaj tednov menjajo, zagotovo ni optimalen, a v tem trenutku je po njegovem mnenju to edina možna rešitev, če želijo ohraniti program otroške srčne kirurgije v Sloveniji, je prepričan Gregorič. Prepričan je, da menjave zdravnikov niso prispevale k smrti otroka.
Dobro je okreval
Tudi Jorge Salazar, otroški srčni kirurg iz ZDA, ki je bil preteklih teden v UKC in je dvakrat operiral umrlega otroka, meni, da menjave zdravnikov niso vplivale na izid zdravljenja. Otroku so zagotovili neprekinjena zdravstveno oskrbo in je po drugi operaciji dobro okreval, danes pa so ga o nenadni smrti obvestili iz UKC ter tudi otrokovi starši. Kot je dejal, so se mu starši zahvalili, da je poskušal rešiti otroka.
Gregorič je izrazil upanje, da slovenska javnost razume, da nima "nobenega drugega motiva, skritih želja ali finančnih interesov", pač pa želi le zagnati inštitut tako, da bo mogoče pozdraviti otroke v Sloveniji po najvišjih strokovnih smernicah.
Edini z znanjem in voljo
Mati otroka s prirojeno srčno napako in predsednica sekcije za prirojene srčne napake pri Društvu za zdravje srca in ožilja Petra Aleš pa je vse vpletene pozvala, naj Gregoriču pustijo proste roke pri vzpostavljanju programa. Po njenem mnenju je Gregorič tudi edini, ki ima še voljo in znanje, da mu lahko uspe program spraviti na mednarodno raven.
Kot je poudarila, je staršem vseeno za kakršne koli delitve oz. razlike med ljudmi, pomembno jim je le, da je za njihove otroke najbolje poskrbljeno. Zato je pozvala vse, "tudi tiste, ki so v preteklih 12 letih prispevali k rušitvi programa, naj nehajo Gregoriču metati polena pod noge, saj tudi delo v Sloveniji opravlja brezplačno". "Namesto da bi mu olajšali delo, mu sedaj mečete polena pod noge," je bila kritična.
Vseeno pričakuje, da se bodo pred dokončno razrešitvijo težav v programu otroške srčne kirurgije "zaradi prevelikih in predvsem drugačnih interesov še močno mešale karte".
Program, ki je nujen za Slovenijo
Gregorič je dejal, da poimensko ne ve, kdo želi ovirati njihovo delo in začetek delovanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB). Kar ve, je iz izjav posameznikov v medijih. Neznanka mu je tudi, zakaj želijo nekateri rušiti program in inštitut, ki "ni samo dober za Slovenijo, ampak celo nujen".
Opozoril je, da Slovenija 12 let ni imela programa po mednarodnih standardih, zato ga je država tudi pozvala, naj vzpostavi primerno strukturo, ki bo omogočala optimalno izvajanje programa. "Zbudite se! Zakaj se ruši nekaj, kar ima podlago za najboljše delovanje in zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami," je pozval.
Večinoma nujni primeri
Salazar je ob tem opozoril na zmotno prepričanje, da je večina operacij pri otrocih s srčnimi napakami v naprej načrtovanih. Takih je le 22 odstotkov, ostalo so nujni primeri. Vsi štirje otroci, ki jih je operiral prejšnji teden, niso mogli več čakati na operacijo. Z odlašanjem operacije se uspeh zdravljenja poslabša, zapleti in smrtnost pa poveča, je opozoril in dodal, da je v Sloveniji več otrok, ki imajo težave in potrebujejo operacijo srca.
Po njegovem mnenju je v Ljubljani na voljo že večina potrebnega za uspešno delovanje programa po mednarodnih standardih, manjka pa koordinacija med vsemi različnimi specialnostmi. Tako je po njegovem mnenju največji izziv organizacijski, pri čemer pa ni treba odkrivati tople vode, saj na svetu deluje ogromno tovrstnih centrov po istem principu.
Kot je opozoril, ne želijo, da bi tujci zavzeli program v Ljubljani, pač pa želijo poskrbeti, da bo Slovenija imela svoje kardiologe, kirurge in vse druge specialiste, ki sodelujejo v programu.
Aneksi oz. podpogodbe
Po besedah v. d. direktorja NIOSB Braneta Dobnikarja sta v njihovi organizaciji v UKC Ljubljana doslej delala dva otroška kardiologa in trije otroški srčni kirurgi. Trenutno je v Ljubljani otroški srčni kirurg, ki je prispel v četrtek in bo predvidoma ostal en teden, morda tudi dlje, če bo treba.
Zdravniki, ki prihajajo iz drugih držav, so imajo sklenjene pogodbe z NIOSB, ki ima sklenjeno pogodbo o zavarovanju poklicne odgovornosti. NIOSB ima z UKC sklenjeno krovno pogodbo za opravljanje podpornih storitev. Dobnikar predvideva, da bodo z UKC v kratkem sklenili anekse oz. podpogodbe, ki bodo podrobno tehnično določali dobave materialov, kadrov in vseh strokovnjakov, ki jih ne bodo zaposlili na NIOSB.
