S tem je izpolnjen pogoj za podporo Levice prvaku LMŠ Marjanu Šarcu na glasovanju za mandatarja, manjšinski vladi pa ne bo nasprotovala. Levica bo prispevala tudi glasove za izvolitev Dejana Židana za predsednika DZ.
Ne bodo nasprotovali
"Ovir za podporo mandatarstvu tudi s strani Levice ni več in imamo 52 glasov," je po parafi protokola o sodelovanju med peterico strank in Levico v izjavi novinarjem v DZ dejal Šarec. Kot je pojasnil, je teh 52 glasov zagotovljenih za podporo njegovemu mandatarstvu, Levica pa ne bo nasprotovala vladi.
Imajo zadržke
To je potrdil koordinator Levice Luka Mesec, ki je pojasnil, da so v protokol zapisali, "da se bo mandatar z Levico usklajeval tudi o ministrskih kandidatih, po tem pa je Levica zavezana, da vladi ne bo nasprotovala". V Levici namreč ne skrivajo, da imajo zadržke do nekaterih najverjetnejših ministrskih imen, večkrat je bilo iz vrst Levice slišati predvsem nasprotovanje sicer aktualnemu ministru Zdravku Počivalšku.
O ministrskem razrezu sicer danes po Šarčevih in Meščevih zagotovilih niso govorili, usklajevanje o tem naj bi se začelo takoj po Šarčevi izvolitvi za mandatarja. Na vprašanje, ali bo Levica, ki bo sicer v opoziciji in ne bo imela svojih ministrov, morda dobila kakšno mesto na ravni državnih sekretarjev, pa je Mesec dejal, da se o tem še pogovarjajo.
Novost v slovenskem političnem prostoru
Na vprašanje, ali je SAB danes v koaliciji ali pridružena partnerica, je Šarec odgovoril, da je parafirala protokol o sodelovanju.
V protokolu o sodelovanju, ki ga je podpisala šesterica, je zapisano, da je osnova zanj koalicijska pogodba, o kateri so se predstavniki teh strank usklajevali. Šarec je spomnil, da so o koalicijski pogodbi že odločali na organih posameznih strank in tudi na referendumu v Levici, in poudaril, da se ta ne bo več spreminjala.
Mesec pa je poudaril, da gre za formalen sporazum med Levico in manjšinsko vlado Marjana Šarca, ki prinaša novost v slovenski politični prostor - to je manjšinsko vlado, ki jo bo podpirala opozicijska stranka. Mesec v tem vidi "dobro priložnost, da se prekine s starimi praksami upravljanja države, ko se je ključne odločitve več ali manj sprejemalo za zaprtimi vrati vlade. Tokrat bo moralo odločanje potekati bolj odprto, bolj transparentno in s širšim iskanjem kompromisov, ki bodo dobri za vse."
S protokolom so po navedbah Mesca določili, da bodo časovnice projektov sestavljali letno, polletno bodo preverjanja, vsak mesec pa se bodo srečevali na usklajevalnih sestankih. Levica bo vsako leto nosilec vsaj dveh projektov.
Kot je dejal Mesec, bodo proračun usklajevali na rednih srečanjih, so pa v protokol zapisali poseben člen, po katerem mora biti Levica vključena v pripravo proračuna že od začetka. "Proračun mora Levica po protokolu podpreti, ampak ob zavezi, da je vanj od začetka vključena," je dodal.
Dvig minimalne plače
Med končnimi določbami protokola so danes že določili tudi ključne projekte, ki bi jih izpeljali do konca tega leta. "Ključna skupna projekta bosta ureditev pokojnin in skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, projekt Levice pa nov zakon o minimalni plači," je navedel Mesec. Kot je pojasnil, so v koalicijski pogodbi glede pokojnin med drugim dogovorili dvig odmernega odstotka na 63, dvig minimalne pokojnine čez prag revščine na 620 evrov, dvig vdovskih pokojnin ter dvig prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev na 12 odstotkov do konca mandata.
Glede minimalne plače pa ostaja dogovor o dvigu na 700 evrov mesečno v letu in pol.
Mesec je danes potrdil tudi, da bodo poslanci podprli prvaka SD Dejana Židana za predsednika DZ. Odločanje o Židanu, ki bo na tem mestu nasledil predsednika NSi Mateja Tonina, bo najverjetneje 17. ali 23. avgusta, prihodnji petek upajo vsaj na izvolitev podpredsednikov.
V LMŠ so potrdili še, da se je predsednik stranke srečal tudi s poslancema narodnih skupnosti. Po njihovih navedbah Felice Žiža in Ferenc Horvath ne želita biti jeziček na tehtnici, sta pa na srečanju dejala, da bosta ravnala državotvorno in podpirala vlado.
