Po tistem, ko so mediji v minulih dneh poročali, da je državno odvetništvo po nekaj izgubljenih bitkah prekinilo izterjavo 113 knjig v vrednosti 10.150 evrov od SNS, se je danes oglasila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Po njenih navedbah že dejstvo, da Jelinčič in člani njegove poslanske skupine niso vrnili knjig, predstavlja "primer neintegritetnega ravnanja pri predstavnikih ljudstva, od katerih je pričakovana najvišja stopnja integritete".
Komisija obenem upa, da so "odločitve o nakupu teh knjig primerno pisno obrazložene in utemeljene v kontekstu opravljanja poslanske funkcije", saj je le s takim načinom poslovanja omogočena transparentnost in namenska poraba davkoplačevalskega denarja. V KPK so ob tem pozdravili odločitev predsednika DZ Mateja Tonina, da javno podpre idejo priprave poslanskega etičnega kodeksa in poslanske skupine ponovno pozove k oblikovanju delovne skupine za pripravo dokumenta.
Predsednik SNS je ocenil da "KPK kaže nepoznavanje slovenskega jezika in tudi nepoznavanje prava". Vztraja namreč, da si iz knjižnice niso izposodili nobenih knjig, ki bi jih morali vrniti, pač pa so knjige kupili v skladu z zakonom oz. z namenom izobraževanja poslancev SNS.
Terjali so od napačnega
Poslanci SNS leta 2011 po odhodu iz parlamenta knjig niso vrnili DZ, zato so jih v parlamentu želeli izterjati preko sodne izvršbe. Ljubljansko okrajno sodišče je na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršilnem postopku junija 2012 Jelinčiču s transakcijskega račun zarubilo dobrih deset tisočakov, a je višje sodišče nato ugodilo njegovemu predlogu za razveljavitev sklepa o izvršbi.
Glede na to, da je bila strokovna literatura kupljena s sredstvi DZ in brezplačno izročena Jelinčiču kot vodji poslanske skupine, se je sodišče strinjalo s pravobranilstvom, da gre za sklenitev pogodbe o dolgoročni izposoji, a je država storila narobe, ko je plačilo za knjige nato zahtevala le od Jelinčiča. Sodišče je pojasnilo, da bi morala država izpolnitev pogodbe zahtevati od poslanske skupine SNS in ne od Jelinčiča.
Ta je imel nazadnje od postopka celo korist. Proti državi je namreč vložil nasprotno tožbo, s katero je terjal plačilo 2325 evrov obresti od zarubljenega in potem vrnjenega denarja, kar mu je država naknadno tudi plačala.
