Tonin je že ob svoji izvolitvi 22. junija napovedal, da ne bo ovira prihodnji koaliciji in da se je s predsedniške funkcije pripravljen umakniti, ko bo prihodnja koalicija znana. Kot so pojasnili v NSi, zdaj ko se LMŠ s še štirimi strankami pogovarja o manjšinski vladi s podporo Levice, iščejo pot, da se Toninova obljuba postopkovno učinkovito in pravilno izpelje.
V DZ so namreč pojasnili, da morajo biti pred Toninovim odstopom imenovani podpredsedniki oziroma vsaj eden od njih, ki bo lahko vodil sejo namesto Tonina. Temu bo funkcija prenehala, ko se bo DZ seznanil z njegovim odstopom. Po pojasnilih DZ seje v vmesnem času ne more voditi najstarejši poslanec, saj je to predpisano le za ustanovno sejo ob začetku mandata do izvolitve predsednika DZ.
DZ namreč doslej še ni izvolil podpredsednikov, kljub določilom poslovnika DZ, da DZ podpredsednike izvoli najkasneje v 30 dneh po konstituiranju, a v DZ pojasnjujejo, da ta rok ni prekluziven.
Skrbi jih podpora
V NSi jih tudi "skrbi, kaj se bo zgodilo, če slučajno Dejan Židan ne bi dobil zadostne podpore," in kako bo to vplivalo na stabilnost vodenja DZ. V primeru, da bi si Tonin premislil in ne bi odstopil, ga lahko po poslovniku DZ razreši na tajnem glasovanju z absolutno večino 46 glasov.
Predsednik LMŠ Marjan Šarec je namreč v ponedeljek napovedal, da bodo poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS v sredo vložili njegovo kandidaturo za mandatarja in kandidaturo Dejana Židana za predsednika DZ. Pri glasovanju si želijo tudi podporo Levice, s katero te dni usklajujejo partnerski sporazum o sodelovanju z manjšinsko vlado.
Rok za vlaganje kandidatur za mandatarja v drugem krogu se sicer izteče ta petek, seja DZ, na kateri bodo o njih glasovali, pa bo po najnovejših neuradnih informacijah najverjetneje prihodnji teden v petek.
