SCT: Izločili dokaze in odkorakali
Jože Prostor, Andrej Feguš in Andrej Kranjc, ki jih je Okrožno sodišče v Ljubljani obsodilo na večletne zaporne kazni zaradi oškodovanja SCT v vrednosti 2,66 milijona evrov, so na ljubljanskem višjem sodišču uspeli izpodbiti sodbo. Razlog zavrnitve je bilo absolutno zastaranje pregona (v delu, ki se nanaša na ponareditev listin), sicer pa je sodba v celoti razveljavljena in vrnjena v postopek na prvo stopnjo, vendar pred novim senatom.
Trije pajdaši Prostor, Feguš in Kranjc so bili spoznani za krive plačevanja fiktivnih svetovalnih poslov različnim slamnatim podjetjem. Prostor, ki je med temi podpisoval in parafiral navidezne pogodbe, je po mnenju tožilstva delal po navodilih Ivana Zidarja. Slednji bi moral sesti na zatožno klop že v omenjenem postopku, vendar po ugotovitvah zdravnikov ni zmožen spremljati sojenja, zato ga ne bo niti na nadaljnjih obravnavah.
MTB: Oškodoval upnike, šel v osebni stečaj
Lednik in Mlinarič naj bi upnike oškodovala za 200.000 evrov.
Na zatožni klopi sta nekaj časa morala ždeti tudi direktorja relativno velikega in v Mariboru pomembnega gradbinca MTB. Gre za Blaža Mlinariča in Viktorja Lednika, ki sta bila zaradi oškodovanja upnikov sprva obsojena na dve leti oziroma leto in tri mesece zapora. Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo decembra lani razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje okrožnemu sodišču.
Sicer ni prvič, da se je Mlinarič znašel pred sodnikom. Lani je sprožil še postopek osebnega stečaja, za svoje premoženje je pred tem že poskrbel. Nepremičnine je denimo zaščitil z vpisom zemljiškega dolga, preostalo premoženje naj bi prepisal na sorodnike.
Betnava: Sem žrtveno jagnje, pravi Krašovec
V primeru Betnava so na podlagi falzifikatov pridobili 1,772 milijona evrov evropskih sredstev. Navodila naj bi dajal Krašovec.
Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec je moral letos spet stopiti pred sodnika zaradi primera Betnava. Na celjskem okrožnem sodišču se je namreč začelo ponovljeno sojenje, Krašovec pa je v zagovoru povedal podobno kot prej – da krivde ne priznava in »da je izbran za primerno žrtev, ki se ji išče dlaka v jajcu«.
Obtožnica ga sicer bremeni, da je Dragico Marinič in Antona Ekarta napeljeval k poslovni goljufiji. Krašovec naj bi ju nagovoril, da sta gospodarskemu ministrstvu posredovala navidezne gradbene situacije, na tej podlagi pa so pridobili evropska sredstva v višini 1,772 milijona evrov za obnovo mariborskega škofijskega dvorca Betnava. Vsi drugi vpleteni, razen Krašovca, so krivdo za primer Betnava priznali. Poleg že omenjenih Mariničeve in Ekarta sta se pred sodnikom pokesala še nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak in gradbeni nadzornik Karel Bogatin.
V primeru Mladinska knjiga premalo dokazov
Sodišče ni ugotovilo, kje je prišlo do dogovora. Valant in Ferme nista vedela, po kakšni ceni je nadškofija kupila delnice, zato tudi nista delovala v škodo svoji družb.
Okrožno sodišče v Ljubljani je cerkvena veljaka Franca Krambergerja in Mirka Krašovca ter poslovneža Ivana Fermeta in Stanislava Valanta oprostilo očitkov o zlorabi položaja in pomoči pri kaznivem dejanju pri preprodaji delnic Mladinske knjige leta 2004. Sodni senat je svojo odločitev utemeljil z neobstojem znakov kaznivega dejanja oziroma s pomanjkanjem nedvoumnih dokazov. Krašovec je bil obtožen, da je prek Nadškofije Maribor kupil delnice Mladinske knjige od Krekove družbe in jih za višjo ceno še isti dan preprodal podjetjem pod upravljanjem Fermeta in Valanta, ki da sta tako oškodovala svoji družbi in njene delničarje.
Sodni senat se je za oprostilno sodbo odločil, ker dejanje iz obtožnice za nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Krašovca in nekdanjega mariborskega nadškofa Krambergerja sploh ne vsebuje znakov kaznivega dejanja. Prav tako sodni senat v dokazih ni našel podlage za očitek, da je do teh poslov prišlo na podlagi predhodnega dogovora med četverico obdolženih. Kot je opozorila sodnica, ni jasno, kdaj in kje naj bi do tega dogovora prišlo. Sodni senat je podvomil tudi o očitku, da sta Valant in Ferme vedela, po kakšni ceni je mariborska škofija kupila delnice od Krekove družbe, in tako ravnala v škodo svojih družb.
Duševne bolečine korumpiranega sodnika
Škoberne je od sodišča, ki naj bi mu s priporom prizadejalo duševne bolečine zahteval 30.000 evrov.
Nekdanji celjski sodnik Milko Škoberne je bil na pet let zaporne kazni obsojen zaradi prejemanja podkupnine. Dobil je še pol leta za krivo izpoved na sodišču. Ko je na Dobu odslužil tri leta, so mu prisodili pogojno kazen.
Škoberne je sicer prvi slovenski sodnik, ki je pristal v zaporu. Parlament ga je tudi razrešil s sodniške funkcije, kar je še en Škobernetov precedens.
Leta 2013 je bil obsojen, ker je v zameno za podkupnine odpravljal mednarodne tiralice. Poleg zaporne kazni so mu naložili še plačilo 20 tisočakov denarne kazni, Škoberne pa se je ves čas izrekal za nedolžnega.
Preden je pristal na drugi strani sodniškega kladivca, je sicer na celjskem okrožnem sodišču veljal za enega najboljših kazenskih sodnikov. Korumpirani sodnik pa je v uglednejših časih opravljal še številne druge javne funkcije: sodeloval je kot član volilnih komisij, nadzoroval volitve v tujini in bil v organih raznih organizacij.
Škoberne se ni le izrekal za nedolžnega in lagal pod prisego. Zahteval je celo 30 tisočakov odškodnine, ker naj bi mu nezakonito odredili 21-dnevni pripor, zaradi česar naj bi utrpel duševne bolečine.
Mimović goljufal, kljub temu odkorakal
Lanski november je kladivce na podlagi obtožnice specializiranega državnega tožilstva odločilo, da sta Stanko Petrič in Primož Ovijač nedolžna. Ne pa tudi Ranko Mimović, ki je bil spoznan za krivega goljufije in pranja denarja, za kar so mu naložili 12 let zapora.
Nihče od obtoženih krivde ni priznal, vendar je sodnica ugotovila, da je dokazni postopek pokazal, da Petrič in Ovijač nista imela namena storiti kaznivega dejanja, tožilstvo je zato obtožnico modificiralo.
Konec minulega tedna pa je višje sodišče, po besedah Mimovićevega zagovornika Milana Krstića, sprejelo sklep o odpravi pripora, ne pa tudi sodbe. Krstiću se zdi »popoln nesmisel«, da je bil Mimović obsojen, ne pa tudi njegova soobdolženca Petrič in Ovijač.
Tožilstvo je Mimoviću očitalo, da je direktorja podjetja Interclass Bojana Dovjaka ogoljufal za 826.536 evrov. S tem denarjem nato ni položil 2,2 milijona evrov kupnine za Cestno podjetje Ljubljana in še dve povezani družbi, ki ju je kupil s pravno osebo Patera. Nato prek te, kljub več zagotovilom, ni vplačal 15-milijonske dokapitalizacije. CPL je nato leta 2013 pristalo v stečaju. Mimovićev zagovornik je glede tega dokazoval, da se je njegovemu klientu le zapletlo pri izvedbi poslovnega načrta in dogovarjanju z bankami.
Lovše priznal, plačal, odkorakal
Lovše je poravnal 1 milijon evrov varščine in odkorakal iz pripora.
Tomaž Lovše, nekoč prvi plejboj slovenske estrade in lastnik slovenske franšize Diners Club, je pred sodnikom priznal krivdo za večmilijonsko škodo, ki jo je povzročil z zlorabo položaja. Po tem, ko se je zagovarjal kot nedolžen.
Banka Slovenije je sicer Diners Clubu Slovenija leta 2013 odvzela dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev, ker trgovcem ni izpolnjeval obveznosti, nakupljenih z Lovšetovo kartico Diners. Obtožen je bil protipravne premoženjske koristi v višini najmanj devetih milijonov evrov.
Lovše je poravnal ceno in saniral podjetje že tekom preiskave, je kasneje komentiral tožilec Jože Kozina. S tem mu je uspelo sanirati celotno škodo, plačati stranske kazni, poravnati sodne stroške in najti denar še za milijonsko varščino, s katero se je izognil priporu. Vse to je plačal z izgubo kure, ki nosi zlata jajca. Diners Club Slovenija je namreč izplačal tudi do pet milijonov evrov čistega dobička letno.
